V poslanski zbornici je gibanje Beppeja Grilla Pet zvezd postalo najmočnejša posamična stranka. Po besedah Škerka dober rezultat tega gibanja ni nepričakovan. »Morda so številke še nekoliko višje od pričakovanih, toda rezultat ni presenečenje. Kar ni bilo pričakovano, je bila ponovna uveljavitev Berlusconija. To je presenetilo celo Italijane,« je opozoril.
Tako Grillo kot Berlusconi izvajata nekakšno protievropsko politiko, poudarja Škerk. »Vendar temu ne moremo pripisati njunega uspeha. Berlusconi se je uveljavil z enostavno obljubo, da bo zmanjšal davke, Grillov uspeh pa bi lahko prevedli v vaše geslo 'gotovi ste',« je pojasnil. Grillu in njegovemu gibanju je veliko bolj kot ostalim strankam uspelo angažirati ljudi, še dodaja Škerk. »Znal jim je dati novega smisla in tudi veselje in strast do politike, za katero se je zdelo, da je med navadnimi ljudmi izumrla. Grillo je na tem političnem polju tudi organiziral mlajše generacije, kar strankam sploh ne uspeva,« je pojasnil. Dodal je, da bi bila volilna udeležba verjetno precej nižja, Berlusconijev uspeh pa večji, če ne bi bilo Grillovega gibanja.
Trdna koalicija ni izključena
Kljub temu, da volitve niso prinesle absolutne zmage ne levici in ne desnici, bi po Škerkovem mnenju lahko prišlo do trdne koalicije. »Politike plačujemo zato, da poiščejo kompromis. V nasprotnem primeru imamo jugoslovanski model, kjer so vsi načelni, na koncu pa prideš do vojne. Glede tega imam zaupanje v več tisočletno politično tradicijo, ki jo imamo v Italiji. To je družba, kjer iskanje kompromisa ni že vnaprej obsodbe vredno in načelno ovrženo, prej nasprotno. Čeprav se parlamentarna politika v tem trenutku ne izide, ni rečeno, da politiki ne bodo poiskali rešitev, od dogovora, podkupovanja, pa do novih predlogov in zamisli,« je povedal Škerk, ki sicer meni, da obstaja večja možnost za koalicijo kot pa novih predčasnih volitev.
Dodaja pa, da je cilj Beppeja Grilla verjetno res ponovitev volitev. »Da bi prišlo do njih, pa mora priti tudi do pogovora, saj je treba oblikovati nov volilni zakon. Za to pa se mora dogovoriti bodisi z levico bodisi z desnico. Torej tudi takšen izhod iz te krize ne more mimo dogovora,« poudarja Škerk.
Italija že leta shaja brez politike
Škerk tudi meni, da trenutna politična godlja v Italiji ne bo bistveno vplivala na že tako slab gospodarski položaj države. »Gospodarska kriza ni odvisna od politične krize. Italija že leta shaja tudi brez politike. Gospodarska kriza v Italiji je odvisna od nesposobnosti italijanskih podjetnikov, da bi povečali obseg svojih podjetij, ki so večinoma manjša ali srednja, da bi prekoračili ta prag in tabu združevanja in tudi kapitalizacije. Za to stvar je politika samo delno kriva,« je pojasnil Škerk.
Dodal je, da znajo tudi Italijani, tako navadni državljani kot podjetniki, shajati mimo države. »To je tudi razlika med Slovenci in Italijani. Slovenci se neprimerno bolj naslanjajo na državo od Italijanov, ki so vajeni, da država ne funkcionira in se znajdejo po svoje. V nekem kulturnem smislu države niti ne dojemajo kot nečesa, kar bi bilo dominantno. Veliko bolj jim je pomembna občina, lokalna uprava, kjer precej bolj sodelujejo kot na državni ravni, ki je bolj oddaljena,« razmišlja Škerk. Meni, da je to posledica dejstva, da Italijani v zgodovini niso imeli močne kraljevine, temveč več manjših državic.
Evropska komisija je v odzivu na izid volitev v Italiji danes poudarila, da od Rima še naprej pričakuje spoštovanje zavez za ureditev javnih financ in izvedbo reform. »Dejansko gre pri tem za dobre želje Bruslja,« je odziv komisije komentiral Škerk. »Čeprav je to absurdno, lahko italijanska politika to upošteva ali pa ne. Paradoksalno Italija diktira tempo ukrepov Evropi in ne obratno. V smislu da če Italija ne bo ukrepala, se bo zgodilo v državi malo, veliko pa bo slabega na evropski ravni,« je še pojasnil.
Pahor: Pred Italijo je težko rešljivo vprašanje
Za komentar politične situacije v Italiji smo se obrnili tudi na zamejskega pisatelja Borisa Pahorja. Ta je prepričan, da bo do rešitve zelo težko priti, saj je zmagalo protestno gibanje, ki se ne nagiba ne levo ne desno. »Lahko bi se recimo združili z levico, ampak njihov voditelj je že povedal, da bi šli z njimi le v posamezne odločitve, ne bi pa se vezali nanje. To pa spet ni nič, če nimaš neke trdne koalicije,« je opozoril.
»Niti sama politika verjetno ne ve, kako reševati to vprašanje. V tem smislu je vse skupaj zelo vprašljivo. Levica bo sestavila vlado, toda zmagala je s tako majhnim številom, tudi v senatu je desnica nekako močnejša … Rekel bi, da je to težko rešljivo vprašanje in da se situacija zelo bliža Sloveniji,« razmišlja Pahor. Ena od možnih rešitev so zagotovo predčasne volitve, poudarja. »Desnica in levica bi se lahko dogovorili za nove volitve, pred njimi pa bi morali spremeniti način reševanja večine.«
Uspeh Berlusconija je po mnenju Pahorja »slaba ocena za Italijo«. »Upali smo, da ljudje ne bodo verjeli tistim njegovim obljubam, saj je jasno, da jih ne bo mogel izpolniti. Na žalost ljudje nimajo politične izobrazbe,« je dodal. Spomnil je tudi na razočaranje v Montijevem taboru. »Montijev dosežek, tistih deset odstotkov, je malenkost v primerjavi s tem, kar so pričakovali. Mnogi so pričakovali, da bo Monti prevzel sredino in da bo Berlusconi dosegel manjši uspeh, pa se je vse skupaj obrnilo.«
