Slovenija je včeraj Svetu Evrope izročila tako imenovani akcijski načrt za uresničitev lanske razsodbe Evropskega sveta za človekove pravice, po kateri mora varčevalcem nekdanjih podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu izplačati njihove devizne vloge.
Slovenija mora sistemsko rešitev za njihovo poplačilo sprejeti v roku enega leta, torej do 16. julija letos. Akcijski načrt je vmesni korak na polovici tega obdobja, s katerim Slovenija Svetu Evrope razlaga, kako daleč je s pripravami sistemske rešitve, pa tudi, katere težave se pojavljajo. Največ naj bi jih bilo s tem, kako preverjati upravičenost zahtevkov varčevalcev. Nekateri denimo nimajo več knjižice, drugi so bili morda že poplačani na druge načine. Deloma je s tem povezano tudi vprašanje popolnih podatkov in evidenc, ki jih Slovenija za nekdanjo podružnico v Sarajevu nima.
Pogovori s Svetom Evrope
Svet Evrope se bo po potrebi s Slovenijo posvetoval glede vsebine akcijskega načrta, ki bo predvidoma javno objavljen prihodnji teden. Se bodo pa med Slovenijo in Svetom Evrope še nadaljevali pogovori o načinu uresničitve razsodbe, za katero bo morala Slovenija sprejeti tudi ustrezen zakonski okvir.
Lanska sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je uradno Ljubljano presenetila, Sloveniji nalaga, da poplača približno 300.000 varčevalcev omenjenih podružnic. Skupni dolg do njih znaša približno 250 milijonov evrov in še obresti, ki naj bi jih tudi določili v sistemski rešitvi. To pripravljata dve mešani delovni skupini, pri katerih ima največjo vlogo ministrstvo za finance.
Nekoč nazaj po denar?
Vseh pet držav naslednic nekdanje SFRJ so leta 2005 pred Evropskim sodiščem za človekove pravice tožili trije v Nemčiji živeči varčevalci podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnice srbske Investbanke v Tuzli, ker niso mogli do svojih deviznih vlog. Sodišče je lani poleti ugotovilo, da jim je Slovenija oziroma Srbija kršila pravico do varstva premoženja. Razsodba je pomenila, da mora Slovenija poplačati tudi varčevalce nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu.
Slovenska vlada sicer razmišlja, da bi prav zaradi tega zadnjega dejstva začela intenzivneje terjati dolgove, ki jih imajo do Ljubljanske banke v Zagrebu hrvaška podjetja. Mnoga, ki so bila dolžniki, so v zadnjih dveh desetletjih, kolikor se je vlekel spor, sicer propadla, a ne vsa. Slovenska stran trdi, da je dolgov hrvaških podjetij več od dolga varčevalcem, je pa tu pomembno vprašanje višina obresti.
Visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič pravi, da bo Slovenija razsodbo sodišča kljub temu, da se z njo ne strinja, izpolnila in odpravila ugotovljene kršitve človekovih pravic. Vendar pa bo to vprašanje ostalo aktualno v okviru pogajanj o nasledstvu po nekdanji SFRJ, kjer bi Slovenija lahko zahtevala, da se ji del izplačanega denarja vrne oziroma se kako drugače poravna.
