Iz od Mosula 60 kilometrov oddaljenega Tal Afarja so včeraj prihajala poročila o srditem spopadu, čeprav mesto ne predstavlja nobene strateške točke, prebivalstvo pa je večinsko turškega rodu iz časa pred propadom Otomanskega cesarstva. Pred ameriško invazijo na Irak je bilo med tamkajšnjimi 200.000 prebivalci tri četrtine sunitov, preostali pa so bili šiitske veroizpovedi. Več kot polovica jih je v minulih desetih letih Tal Afar zapustila, sektaške napetosti med preostalimi pa so se okrepile. Po navedbah sunitskega prebivalstva so bile v nedeljo njihove četrti tarča minometnega napada tamkajšnje vojske in policije, ki sta v šiitskih rokah. To naj bi spodbudilo pripadnike Isila, da so se z okoliških položajev spustili v mesto, civilisti v njem pa so se nenadoma znašli v navzkrižnem ognju. Njihova usoda ni znana, prav tako se tudi ne ve, kdo prevzema nadzor nad mestom. Na spletnih straneh Isila so se pojavile fotografije ducata na tleh ležečih mož, ki jih pobijajo s streli v glavo, z napisom: »Takšna je usoda šiitov, ki jih Nuri (Maliki, iraški premier, op. p.) pošilja v boj proti sunitom!«

Na robu nove sektaške vojne

Bagdad si kljub zmanjšanemu pritisku sunitskih skrajnežev ni oddahnil. V središču mesta se je v gneči ljudi razstrelil samomorilski napadalec. Mrtvih je bilo devet mimoidočih, ranjenih pa dvajset. O obstreljevanju z granatami pa so poročali iz zbirnega središča Klajs severno od glavnega mesta, kjer so se zbirali prostovoljci za obrambo pred ofenzivo Isila. Ubiti so bili trije vojaki in trije prostovoljci. Na poziv verskega vodje Moktade Al Sadra k obrambi šiitskih svetišč se je sicer odzvalo že na tisoče ljudi in resna je bojazen, da se bo spopad z islamskimi skrajneži v Iraku sprevrgel v novo krvavo sektaško vojno, kakršna se je razplamtela v letih 2006 in 2007. Tedaj jo je ameriškim okupacijskim silam z valom novih vojakov uspelo pogasiti, a pod pogoriščem žerjavica očitno še vedno močno tli.

ZDA približale letalonosilko

Pripadnike Isila je v njihovi iraški ofenzivi nekoliko zmotil napad sirskega letalstva na njihovo poveljstvo v Rakki. To mesto na vzhodu Sirije je v triletnem spopadu z Al Asadovim režimom prvo padlo v roke mudžahidom in je glavno oporišče Isila, odkar so njeni pripadniki iz njega pregnali rivalske skupine, vključno s sirsko vejo Al Kaide. Pri sestavljanju fronte proti ISIL in sunitskim skrajnežem v Iraku vnovič izvoljeni sirski predsednik ni v nobeni kombinaciji, saj s svojim krvavim obračunom z lastnim ljudstvom ostaja črna ovca v večini mednarodne skupnosti. Ta z ZDA na čelu predvsem skuša pripraviti iraške politične in plemenske voditelje k skupnemu boju proti skrajnežem. Kot podpora vladi v Bagdadu se je v Perzijski zaliv včeraj napotila letalonosilka George H. W. Bush. Predsednik Barack Obama je izključil možnost posredovanja kopenske vojske, obstaja pa možnost letalske podpore iraški vojski v obračunu, ki trga državo na kose. V njem namreč postaja vse bolj nejasno razmerje med Bagdadom in avtonomnim Kurdistanom. Kurdska vojska je pred dnevi prevzela nadzor nad Kirkutom, v soboto pa je bilo v še nejasnih okoliščinah v napadu iraške vojske v pokrajini Dijala ubitih sedem članov kurdskih varnostnih sil.

Svet Irak