Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Petro Porošenko sta včeraj v Minsku pozno v večer zavlekla pogovore o reševanju krize v Ukrajini in medsebojnih vprašanjih. Najprej sta se sešla na večstranskih pogovorih z zunanjepolitično šefico EU Catherine Ashton, o vsebini pa sprva ni bilo poročil. Po večerji pa sta se odločila nadaljevati pogovore na štiri oči.

To prvo srečanje po junijskem je bilo obremenjeno z mnogimi vprašanji. Rusija zahteva konec ukrajinske ofenzive proti proruskim upornikom ter Kijevu grozi z ukinitvijo statusa izvoznice s posebnimi ugodnostmi, če bo Rusija posredno čutila ukrajinsko približevanje Evropski uniji. Putin je tudi včeraj v Minsku še pred dvostranskim srečanjem s Porošenkom pozval Ukrajino, naj ustavi ofenzivo proti upornikom, ki so v zadnjem času izgubili precej ozemlja.

Posnetki ujetih vojakov

Ukrajina na drugi strani zahteva od Rusije, naj preneha oboroževati upornike in pošiljati svoje vojake na ukrajinsko ozemlje. »Prvi pogoj za stabilizacijo regije je vzpostavitev učinkovitega nadzora rusko-ukrajinske meje. Ključno je, da naredimo vse za ustavitev dobave opreme in orožja upornikom,« je Porošenko v Minsku dejal pred srečanjem s Putinom. Rusija obtožbe zanika. Toda Kijev je včeraj le nekaj ur pred srečanjem v Minsku dvignil temperaturo z objavo posnetkov ruskih vojakov, ki so jih v ponedeljek zajeli na njenih tleh. Na posnetku so tudi izjave zajetih ruskih vojakov, oblečenih v maskirne uniforme. Rusija se je odzvala s sporočilom, da je skupina njenih vojakov pomotoma prečkala neoznačeno mejo. Dodala je, da je sama že večkrat zajela ukrajinske vojake, ki so prečkali mejo, pa iz tega ni delala velike zgodbe in jih je poslala nazaj.

Povezovanje po zgledu EU

Srečanje v Minsku je potekalo ob robu vrha Evrazijske carinske unije, ki vključuje Rusijo, Kazahstan in Belorusijo. Carinska unija predstavlja začetek povezovanja, ki naj bi na pobudo Rusije združilo večino držav, nastalih iz nekdanje Sovjetske zveze, v ekonomsko povezavo, podobno Evropski uniji. Januarja bo med tremi državami začel veljati sporazum, ki bo bistveno zmanjšal ovire trgovini in omogočil prost pretok delovne sile med državami. Ukrajina ima v uniji status opazovalke. Predstavniki EU so bili prav tako navzoči in so se pogovarjali tudi o energetiki.

Putin in Porošenko sta se edinkrat doslej srečala v začetku junija v Franciji ob robu slovesnosti obletnice izkrcanja v Normandiji. Tedaj sta po desetminutnih nesproščenih pogovorih pozvala h končanju prelivanja krvi na vzhodu Ukrajine. Putin je tudi tedaj predlagal takojšnjo in trajno prekinitev ognja. 20. junija je bila ta razglašena za deset dni in naj bi po zamisli Kijeva peljala k razorožitvi upornikov in mirovnemu procesu, a se to ni zgodilo. Po izteku premirja je Porošenko napovedal ofenzivo proti upornikom. Sredi poletnih sovražnosti je bilo potem tudi sestreljeno malezijsko potniško letalo z 298 potniki in člani posadke, Rusija in zahod pa sta posegla po novih sankcijah. Od aprilskega začetka spopadov na vzhodu Ukrajine je bilo ubitih več kot dva tisoč ljudi. ba, agencije