Delegacija režima je ob začetku pogovorov predlagala minuto molka v spomin na pripadnike alavitske manjšine, ki so bili na začetku tedna ubiti v neki vasi v provinci Hama. Opozicija je nato napovedala predstavitev svojih predlogov za oblikovanje prehodne vlade. Delegati režima so jih prekinili, češ da razprava ni mogoča, dokler se ne naslovi vprašanja terorizma, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Preboja ni pričakovati
Preboja na drugem krogu pogovorov, ki jih usmerja posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Lakhdar Brahimi, ni pričakovati. Je pa opozicija zagrozila, da se, če napredka tokrat ne bo, tretjega kroga pogajanj ne bo več udeležila.
Brahimi se bo sicer v petek v Ženevi srečal z visokima diplomatoma ZDA in Rusije. Omenjeni državi sta odigrali ključno vlogo v pripravi mirovne konference. Rusija je odločno na strani Asadovega režima, medtem ko ZDA podpirajo opozicijo.
Okrepljen pritisk na sprti sirski strani
Srečanje Brahimija z namestnikom ruskega zunanjega ministra Genadijem Gatilovom in ameriško državno podsekretarko Wendy Sherman naj bi okrepilo pritisk na sprti sirski strani.
V Siriji se medtem nadaljujejo poskusi posredovanja humanitarne pomoči obleganemu mestu Homs. Humanitarni delavci ZN in sirskega Rdečega polmeseca so doslej evakuirali okoli 1200 ljudi, ujetih na območjih pod nadzorom upornikov. Številnim drugim so v mesto uspeli dostaviti hrano in zdravila.
Operacija naj bi se nadaljevala vsaj še do srede, potem ko so sprva tridnevno premirje, ki se je začelo v petek, podaljšali za 72 ur. Skupno želijo humanitarni delavci iz mesta umakniti okoli 3000 ljudi. Koordinatorka ZN za nujno pomoč Valerie Amos je izrazila upanje, da bodo pogajalci v Ženevi dosegli obširnejši dogovor o humanitarni pomoči Sircem.
Enostranski osnutek humanitarne resolucije ZN
Rusija je medtem opozorila, da je novi osnutek humanitarne resolucije ZN o Siriji nesprejemljiv, saj je zelo enostranski. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova novi osnutek odgovornost za rešitev razmer prelaga zgolj na vlado in v nasprotnem primeru grozi s sankcijami.
Novo resolucijo so oblikovale Avstralija, Jordanija in Luksemburg, dokument pa zahteva takojšnje končanje obleganja Homsa, še posebej s strani vladnih sil. Lavrov je opozoril, da so po navedbah prič in humanitarnih delavcev »največja ovira za humanitarno operacijo v Homsu skupine borcev«.
Po mnenju Lavrova bi morali končati tudi blokado mest, kot sta Zahra in Al Hasaka, ZN pa bi se morali bolj osredotočiti tudi na problem terorizma. »Čas je, da začne Varnostni svet ZN več pozornosti namenjati enako zaskrbljujočemu vidiku sirske krize, in to je širjenje terorizma zaradi konflikta,« je menil.