Kot je na novinarski konferenci pojasnila predsednica VSS Univerze v Mariboru Marija Javornik Krečič, sklep senata mariborske univerze od zaposlenih na sedmih članicah univerze, ki ne izkazujejo pozitivnega finančnega stanja, zahteva podpis izjav, da bodo ne glede na višino plačila izvedli vse delovne obveznosti v študijskih programih, ki jih članica namerava razpisati, in sicer v okviru finančnih sredstev v študijskem letu 2013/14. V nasprotnem jim grozi, da univerza ne bo razpisala študijskih programov na drugi stopnji.

V sindikatu to ocenjujejo kot "bianco menico" za neplačano delo in kot skrajno sprevrženo moralno dejanje. "S tem poteptamo in izničimo vse človekove ustavne pravice in temeljno dostojanstvo, kot je pravica do plačila," je poudarila. V sindikatu so po njenih besedah prepričani, da izraz "vegradizacija mariborske univerze" sploh ni pretiran.

Predsednica Akademskega zbora mariborske filozofske fakultete Marina Tavčar Krajnc pa je opozorila, da je mariborska univerza organizirana veliko bolj centralizirano in da je le ona pravni subjekt, medtem ko članice niso. "To pomeni, da je njihova samostojnost v finančnem in tudi siceršnjem odločanju bolj okrnjena ne glede na to, da rektor Danijel Rebolj pravi, da je njegova želja večja avtonomija članic," je dejala.

O varčevanju na filozofski fakulteti, ki je ena od članic, ki so jo zaradi negativnega poslovanja doleteli vsi mogoči "racionalizacijski ukrepi", pa je Krajnčeva spomnila, da so programe tako okrnili, skoraj izmaličili. Ob tem se je vprašala, ali so ti programi še tisto, kar so na začetku bolonjskega procesa načrtovali, ali pa je to zdaj že nekaj drugega, kar ne jamči tistih kompetenc diplomantov, ki so v programih zapisani.

Po mnenju predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije Marka Marinčiča pa nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk ni bil posebno izviren, ko je govoril o fakultetah, ki so "nad in pod vodo", o "luzerjih in vinerjih". Očitno je, da se rektor in senat univerze eksplicitno distancirata od večjega števila svojih fakultet, kar po Marinčičevih besedah pomeni, da je teh sedem fakultet očitno pod vodo, zato jim rektor in senat sporočata, naj si pomagajo kot vedo in znajo.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije (KSS) Pergam Janez Posedi pa je ugotovil, da se situacija v visokem šolstvu, kljub zdaj že več kot enoletnemu naporu VSS, bistveno ne umirja in da "racionalnost pri vodilnih ljudeh v tem segmentu ne prihaja do izraza". Pozval je tiste, ki sedijo v kolektivnih organih univerze, naj razmislijo o tem, ali so sploh dorasli nalogi, ki jo opravljajo.