»Zelo dobro smo začeli. Imeli smo zelo dobro, odkrito in odprto razpravo,« je novinarjem dejal Saris in dodal, da bo pogovore z ruskim finančnim ministrom nadaljeval tudi v naslednjih urah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kasneje se je o možnosti novega ruskega posojila pogovarjal tudi z namestnikom premiera Igorjem Šuvalovom, pristojnim za finančni sektor, a po navedbah vladnega vira srečanje ni prineslo rezultatov.
V Moskvi dokler dogovor ne bo dosežen
Saris namerava v Moskvi ostati, dokler mu ne uspe doseči dogovora, ki bi pomagal državo obraniti pred bankrotom. Po poročanju ruskih medijev se bodo pogovori v Moskvi nadaljevali tudi v četrtek.
Glavni namen obiska naj bi bil sicer pogovor o 2,5 milijarde evrov vrednem posojilu, ki ga je Moskva Nikoziji dala leta 2011. Saris naj bi skušal doseči znižanje obrestne mere, ki je zdaj pri 4,5 odstotka, ter podaljšanje ročnosti posojila do leta 2020 namesto do leta 2016, kot je predvideno zdaj.
Erker: Ciprski BDP je močno odvisen od Rusije
Finančni analitik Igor Erker je za Dnevnik.si povedal, da je ciprski BDP sicer močno odvisen od Rusije, vendar država v okviru EU ni zelo velik faktor. Večji problem se mu zdi obdavčitev depozitov domačih rezidentov, ki bo vplivala na stanje v državi. »Ciprska oblast zdaj tehta, ali se prikloniti Rusiji ali evropski trojki (EU, ECB, IMF). Rusi na Ciper prinašajo ogromno denarja, približno polovica vseh bančnih vlog je ruskih,« razlaga Erker.
Merklova: Poiskati rešitev za Ciper je dolžnost evroobmočja; Rompuy: vse nas zelo skrbi
Po Erkerjevem mnenju pa je bolj pomembno dejstvo, da je Ciper del EU, tako je njihova prihodnost bolj odvisna od unije kot od Rusije. »Rusija ima torej močan vpliv, ampak na koncu ne bo odločujoč,« dodaja.
Možno tudi posredovanje plinskega velikana Gazproma
Pogovori naj bi tekli tudi o morebitni ruski pomoči Cipru. Kot eno izmed možnosti se je omenjalo posredovanje ruskega plinskega velikana Gazproma, ki bi lahko ciprske banke napolnil z gotovino v zameno za delež v plinskih poljih, ki ležijo pod morskim dnom okoli otoka. A, kot je dejal Saris, glede tega niso bile dane še nobene konkretne ponudbe.
Saris je na obisku v Rusiji dan po tem, ko so ciprski poslanci odločno zavrnili predlog dogovora za prejetje evropske finančne pomoči, ki vključuje uvedbo spornega davka na bančne vloge.
Ciprski finančni minister naj se danes ne bi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je pa z njim v torek takoj po zavrnitvi predloga v parlamentu govoril ciprski predsednik Nikos Anastasiades. Po poročanju ciprske državne televizije naj bi se voditelja dogovorila za srečanje, piše nemška tiskovna agencija dpa.
»Večjega bega denarja iz Cipra ob obdavčitvi ne bo«
Erker še meni, da večjega bega denarja ob obdavčitvi bančnih depozitov iz države ne bo. »Ta denar, ki je na Cipru, bi bil drugje v Evropi potencialno obdavčen s 50 ali 60 odstotki, na otoku pa je ta stopnja ničelna ali pa zelo majhna. Tako bodo Rusi in drugi varčevalci kljub šest ali 10-odstotni obdavčitvi pogoltnili to grenko pilulo in denar pustili na Cipru,« meni analitik.
V igri tudi privatizacija pokojninskih skladov
Finančni analitik Gregoris Savva iz ciprske tiskovne agencije CNA je dejal, da naj bi bila med drugim v igri tudi nacionalizacija pokojninskih skladov.
»Vlada preučuje možnost nacionalizacije pokojninskih skladov podjetij v delni državni lasti ali celo pokojninskih sredstev zasebnega sektorja v zameno za srednjeročne obveznice. S tem bi lahko zagotovili do tri milijarde evrov,« je pojasnil Savva, ki poudarja, da je odločitev parlamenta dokončno pokopala davek na depozite.
Vendar samo to ne bo dovolj, ker mora Ciper v zameno za sprostitev evropske pomoči v višini 10 milijard evrov zagotoviti vsaj 5,8 milijarde evrov lastnih sredstev. »Upe polagamo v Moskvo, naš finančni minister je danes v Rusiji in skuša zagotoviti manjkajoča sredstva,« je pojasnil.
Savva je predlog trojke za davek na davčne depozite označil za pogubnega, saj je že sam po sebi povzročil veliko nestabilnost v bančnem sektorju in vlado prisilil, da je odredila zaprtje bank, da bi preprečila odliv depozitov.
Preberite si še članek iz današnje tiskane izdaje Dnevnika: