»Kitajska vlada je sprožila protidampinško preiskavo in preiskavo glede subvencij za vino iz EU,« je povedal tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino Shen Danyang. Več podrobnosti ni izdal, je pa dejal, da Kitajska »močno nasprotuje« odločitvi Bruslja. Carine je označil kot »nepravične davke«.
Analitiki ocenjujejo, da bi lahko spor prerasel v trgovinsko vojno. »Kot kaže, obstaja grožnja trgovinske vojne,« je dejal partner odvetniške pisarne Dechert LLP China Tao Jingzhou. Meni, da to ne bi bilo v interesu nikogar.
Ekonomistka pri banki Societe Generale v Hongkongu Yao Wei se strinja, da odločitvi EU in Kitajske kažeta na vse večje napetosti med stranema. »Konflikt se nedvomno zaostruje,« je dejala. Kitajska je sicer druga največja trgovinska partnerica EU.
Evropska komisija se je za uvedbo šestmesečnih uvoznih dajatev za kitajske proizvajalce solarnih plošč odločila kljub nasprotovanju večine članic EU. Ukrep začne veljati v četrtek. Prvi mesec, torej do 6. avgusta, bo dajatev 11,8-odstotna, nato pa 47,6-odstotna.
Kitajski proizvajalci kršijo evropska pravila
Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht je dejal, da ne gre za protekcionizem. Komisija se je za takšen ukrep odločila zaradi dampinga, torej ker kitajski proizvajalci svoje izdelke v EU prodajajo prepoceni, pod tržno vrednostjo proizvoda oziroma pod proizvodno ceno, ter s tem kršijo evropska pravila in škodijo evropskemu gospodarstvu.
Francija in Nemčija sta bili pri tej odločitvi razdeljeni. Medtem ko je Pariz uvedbo dajatev podprl, je Berlin tej potezi nasprotoval. Nemški minister za gospodarstvo Philipp Rösler je ocenil, da gre za veliko napako, v Parizu pa so menili, da gre za »uravnoteženo in odgovorno« odločitev.
Da je Kitajska za tarčo izbrala vino, je po mnenju analitikov jasen signal - Francija je bila lani največji posamezni dobavitelj vina na Kitajsko. Po podatkih kitajskih oblasti so ga prodali za 140 milijonov litrov v vrednosti dobrih 600 milijonov evrov.
Rösler se je na televiziji ARD že odzval na najnovejšo odločitev Kitajske. Pozval je k pogajanjem, s pomočjo katerih bi se izognili totalni trgovinski vojni, ki bi lahko prizadela tudi druge sektorje. Ponovil je, da je bila torkova odločitev Evropske komisije velika napaka, poroča AFP.
Nemška vlada si po Röslerjevih besedah vedno prizadeva za dialog. »Komisija ima še vedno možnost, da se odloči za pogajanja in se izogne trgovinski vojni med EU in Kitajsko,« je dejal minister.
Konkurenčnost Kitajcev lahko zajezimo le s krepitvijo lastne konkurenčnosti
Odločitev Evropske komisije diši po »dobrem starem« protekcionizmu, je za STA danes povedal ekonomist Marjan Svetličič. Meni, da bo to škodilo izvoznikom na Kitajsko, in opozarja, da bo konkurenčnost Kitajcev možno zajeziti le s krepitvijo lastne konkurenčnosti.
Ali je bila omenjena odločitev EU dobra, je po mnenju Svetličiča ob nepoznavanju podrobnosti težko oceniti. »Vse je odvisno od posledic na celotno industrijo in storitve, povezane s to industrijo, ter blaginjo potrošnikov. Drži pa, da vsaka dajatev nekomu koristi, drugemu škodi. Končni učinek je razlika med koristmi in stroški,« je dejal.
Pojasnil je, da je velik del kitajskega uvoza sestavljen iz uvoznih komponent, zato bodo imeli škodo tudi izvozniki teh delov in nasploh izvozniki na Kitajsko.
»Ukrep diši po 'dobrem starem' protekcionizmu, ko se je sprva branilo 'ogroženo' tekstilno industrijo, pozneje proizvajalce bele tehnike (tudi Gorenje je bilo pred desetletji obtoženo dampinga), sedaj pa solarne plošče,« je dejal profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede.
Trgovinska vojna še nikoli ni bila koristna
Kitajci so po njegovem mnenju odločeni izboljšati okolje, zato ogromno vlagajo v to industrijo in postajajo konkurenčni. »Morda res tudi z državno pomočjo, toda tega 'cunamija' ne bo mogoče zajeziti s protekcionizmom, pač pa le s krepitvijo lastne konkurenčnosti in sodelovanjem v celotni globalni verigi dodajanja vrednosti,« je povedal.
Na vprašanje, kam lahko vodi to zaostrovanje, je strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose pojasnil, da trgovinska vojna še nikoli ni bila koristna.
»Na koncu je prizadela vse vojne strani, posebej potrošnike. Škoda na strani izvoznikov bo gotovo mnogo večja kot pa koristi za relativno majhno evropsko industrijo solarnih plošč,« je dejal. Spor po njegovem mnenju lahko preraste v trgovinsko vojno, vendar meni, da bosta obe strani spoznali, da bi to škodilo vsem.
Do takšnih sporov med tako pomembnima trgovinskima partnericama po Svetličičevem mnenju prihaja preprosto zaradi denarja, zaščite domačih proizvajalcev in zaradi namišljenih nacionalnih interesov. Njihov lobi je bil, tako sogovornik, očitno močnejši kot mnogo večji, a slabše organiziran lobi drugih izvoznikov na Kitajsko.
»Zakaj namišljeni nacionalni interes? Ker je pravi vedno korist potrošnikov in njihova blaginja, ne pa korist posameznih skupin. Skratka primer iz učbenikov mednarodne ekonomije,« je sklenil Svetličič.
