Ker so izzivi na otoku »izjemni«, so potrebni »nekateri edinstveni ukrepi«, je ob naznanitvi dogovora nemudoma izpostavil Dijsselbloem.
Zaradi velikosti ciprskega bančnega sektorja, ki je več kot petkrat večji od bruto domačega proizvoda države, in s ciljem pravične porazdelitve bremena je potreben poseben davek na bančne depozite, je pojasnil.
Za depozite, nižje od 100.000 evrov, bo veljal 6,75-odstotni davek, za depozite, višje od 100.000 evrov, pa 9,9-odstotni davek.
Ta ukrep naj bi po Dijsselbloemovih besedah prinesel 5,8 milijarde evrov. To je približno 33 odstotkov ciprskega BDP.
Za uveljavitev davka so pristojne ciprske oblasti, ciprski parlament naj bi zakon o tem sprejel ta konec tedna in ko se banke odprejo, bo obdavčena vsota odšteta z računa, do takrat pa bo zamrznjena, je pojasnil član izvršilnega odbora Evropske centralne banke Jörg Asmussen.
V ponedeljek je sicer na Cipru praznik, tako da so banke zaprte, a to je normalen praznik, tako da zaprtje bank v ponedeljek ni povezano s programom pomoči, je še pojasnil Asmussen.
Ta ukrep, ki je posledica skrbi, povezanih s slovesom otoka, da je davčna oaza in zatočišče pralcev denarja, je že takoj dvignil veliko prahu in bojazen pred begom denarja iz bank.
Prav zaradi nevarnosti množičnega dvigovanja denarja iz bank naj bi evroskupina tudi pohitela z izrednim sestankom, čeprav si je zadala, da bo program pomoči Cipru dorekla do konca meseca.
»Odtok depozitov je bil doslej pozorno spremljan in enako bo tudi v prihodnje,« je v povezavi s tem dejal Dijsselbloem.
V odzivu na očitke o »kaznovanju« Cipra z ukrepi, ki jih ni bila deležna nobena od dosedanjih štirih prejemnic pomoči, pa je ponovil, da je velikost ciprskega bančnega sektorja pač »poseben problem, ki ga je treba nasloviti s posebnimi ukrepi«.
Ciprski finančni minister Michalis Sarris je pojasnil, da bodo tisti, ki jih bo udaril davek na depozite, dobili delnice v svoji banki v enaki vrednosti.
Pogoj za pomoč je tudi zvišanje davka za podjetja z deset na 12,5 odstotka.
To bo prvi program pomoči iz stalnega reševalnega mehanizma ESM, je pojasnil šef tega mehanizma Klaus Regling.
Pri pomoči Cipru bo po vsej verjetnosti sodelovala tudi Rusija, a njen prispevek ne bo velik. Pričakuje se sprememba pogojev za že dano posojilo v višini 2,5 milijarde evrov, ki zapade leta 2016.
»Obstoječe posojilo naj bi bilo spremenjeno tako, da bi to pomagalo Cipru. Prispevek ne bo zelo velik, biti moramo realistični, bo pa pomagal,« je pojasnil šef evroskupine.
Pričakuje se tudi sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada. Vodja IMF Christine Lagarde je danes povedala, da bo izvršnemu odboru IMF priporočila sodelovanje pri pomoči Cipru, a da za zdaj ni jasno, kolikšen bo prispevek.
Ciper je peta država v območju evra, ki bo prejela mednarodno finančno pomoč. Pred njo so morale zanjo zaprositi Grčija, Irska, Portugalska in Španija.
