Konkretnih pričakovanj od prvih uradnih pogovorov po desetletjih zamrznjenih odnosov med državama in washingtonskih sankcij ni napovedala nobena stran. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so omenili, da »osrednja tema« ostajajo vprašanja človekovih pravic in demokracije, pogovarjali pa naj bi se tudi o pospešeni nadgraditvi sedanje ameriške diplomatske misije v Havani na raven veleposlaništva ter o odpravi omejitev za gibanje diplomatov. To bi se lahko zgodilo že poleti, kubanska stran pa mora odpraviti vse ovire pri uvozu opreme za potrebe veleposlaništva, kot tudi zagotoviti, da bodo Kubanci s tamkajšnjim osebjem lahko komunicirali po svoji volji. Za ameriško stran je tako za zdaj obveljalo, da »je težko napovedati, kaj se bo izcimilo iz prvih pogovorov«.
Kongresniki potipali teren
Minuli konec tedna je pripravljenost Havane na nove meddržavne odnose potipala že ameriška kongresna delegacija iz vrst demokratske stranke pod vodstvom senatorja Patricka Leahyja, ki je imel pomembno vlogo pri osvoboditvi pogodbenega sodelavca ameriške vlade Alana Grossa in v ZDA zaprte trojice kubanskih vohunov. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je kongresnikom na ponedeljkovem srečanju zagotovil, da je njegova država pripravljena na tesnejše diplomatske in trgovinske stike z ZDA, ameriška delegacija pa se ni srečala s predsednikom Raulom Castrom, ki bo o tem sprejemal glavne odločitve.
Leahy in še peterica demokratskih senatorjev in poslancev so skušali kubanske sogovornike tudi prepričati, da bodo v prihodnjih mesecih v kongresu zastavili svoj vpliv, da se nova Obamova politika do Kube tudi realizira. Ameriški predsednik ima precej proste roke pri vzpostavljanju odnosov z drugimi državami, vendar so veljavne trgovinske sankcije, kot tudi umestitev Kube med države sponzorke terorizma, v domeni kongresa. Republikanci, ki imajo zdaj večino v njem, že napovedujejo, da bodo za začetek blokirali sredstva za odprtje veleposlaništva. Nekateri ukrepi, ki so v pristojnosti Bele hiše, pa so bili po skupni decembrski napovedi normalizacije odnosov, o kateri so se tajno pogajali poldrugo leto tudi s posredovanjem sedanjega papeža Frančiška, že sprejeti. Tako so od minulega petka odpravljene določene omejitve za potovanja Američanov na Kubo. Splošna prepoved turističnih in poslovnih obiskov tako imenovanega Rdečega otoka še velja, tistim, ki so doslej potrebovali posebna dovoljenja za potovanje na Kubo, pa teh ne bo treba več iskati. Gre za raziskovalce, kulturnike, predstavnike verskih skupnosti in podobno pa tudi novinarje, ki naj bi jim povratno tudi kubanske oblasti omogočili nemoteno delo. Odpirajo se tudi določeni denarni tokovi, od uporabe ameriških kreditnih kartic do naložb v skromen zasebni sektor na Kubi ter možnosti uvoza kubanskih izdelkov za zasebno rabo v vrednosti do 400 dolarjev, od tega za 100 dolarjev cigaret in ruma. Za Kubance, ki jim sorodniki iz ZDA pošiljajo denar, pa je pomemben dvig tega zneska z dosedanjih 2000 na 8000 dolarjev na leto.
Oporečniki niso zadovoljni
Kot nekakšen predhodnik delegacije zunanjega ministrstva se je Leahy srečal tudi z dobrim ducatom kubanskih disidentov, med njimi tudi kritiki tajnih pogajanj Washingtona in Havane, ki so pripeljali do dokaj presenetljive objave izboljšanja odnosov. »Pogovor je bil prijateljski, ampak naše mnenje je drugačno.
Kongresniki vneto zagovarjajo Obamove ukrepe in hoteli so slišati, da se z njimi strinjamo,« je po srečanju dejal Antonio Rodiles, ki ameriškemu predsedniku očita, da ni dobil od Castra pravih zagotovil za reforme. Elizardo Sanchez, vodja nevladne kubanske komisije za spravo, pa je na srečanje prišel s seznamom 24 zaprtih političnih zapornikov, ki jih Obamova administracija ni uvrstila med 53 tistih, ki so jih kubanske oblasti v skladu z dogovorom o začeti normalizaciji odnosov z ZDA zdaj izpustile.
