Kot je v izjavi za STA pojasnil Peterle, o kandidaturi ni razmišljal, dokler ni predlog v to smer prejel iz Evropske ljudske stranke (EPP), češ da izpolnjuje vse kriterije in da je »čas, da ta položaj prevzame nekdo z vzhodne strani nekdanje zavese«.
Predlagala bi ga sicer lahko ena ali več držav hkrati, sam pa se je, ko je ugotovil, da bi imela njegova kandidatura dobre možnosti za uspeh, odločil svoj namen predstaviti samo slovenski vladi.
»To sem storil potem, ko sem iz pogovorov s predsednico vlade in s predsedniki vseh vladnih strank razbral dovolj naklonjen odnos,« je zapisal in dodal, da ga je nekaj sogovornikov izrecno podprlo, nihče pa ni popolnoma nasprotoval. Kot je pojasnil, za vložitev kandidature uradno poskrbi zunanji minister, obravnava pa jo vlada.
Vlada naj njegove kandidature ne bi potrdila
STA je danes najprej neuradno izvedela, da do potrditve njegove kandidature s strani vlade ne bo prišlo, saj zunanje ministrstvo ni vložilo predloga kandidature.
Zunanji minister Erjavec pa je kasneje pojasnil, da je Peterle zunanje ministrstvo šele v petek pisno seznanil z željo po kandidaturi in predlagal, da vladi predlagajo njeno potrditev, kar se mu zdi neodgovorno in neresno.
»Če bi imel resen namen kandidirati, bi bilo pričakovati, da bi o tem bistveno prej obvestil zunanje ministrstvo in vlado, ki na koncu o tem odloča,« je dejal za STA in dodal, da bi v tem primeru lahko skupaj kandidaturo ustrezno pripravili.
Poleg tega gre pri kandidaturi za položaj generalnega sekretarja Sveta Evrope po besedah Erjavca za zelo zahtevno kandidaturo, ki da rabi podporo s strani držav članic Sveta Evrope. Peterle predlogu ni predložil nobene pisne podpore, je dejal.
Erjavec je sicer potrdil, da se je Peterle minuli teden o kandidaturi pogovarjal s predsedniki vladnih strank in premierko Alenko Bratušek, z njim v torek.
Povedal je tudi, da jih je norveška vlada obvestila o vnovični kandidaturi trenutnega generalnega sekretarja Thorbjorna Jaglanda na položaj in so, ker da na ministrstvu niso vedeli ničesar o želeni kandidaturi Peterleta, neformalno izrazili zadovoljstvo z njegovim dosedanjim delom.
Peterletu se sicer zdi nenavadno, da bi Slovenija podpirala tujega kandidata, »preden odbor ministrov sploh sestavi ožjo listo kandidatov«.
Jagland je položaj generalnega sekretarja Sveta Evrope za petletni mandat nastopil 1. oktobra 2009. Volitve generalnega sekretarja bodo potekale prihodnje leto.
Cipras kandidat Evropske levice za predsednika Evropske komisije
Evropska levica je za kandidata za predsednika Evropske komisije imenovala vodjo skrajno leve grške stranke Siriza Aleksisa Ciprasa. Na zadnji dan kongresa stranke v španski prestolnici je zanj glasovalo 84 odstotkov delegatov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Cipras velja za vnetega nasprotnika zategovanja pasu in programov pomoči za evropske države v krizi, ki so povezani s strogimi varčevalnimi ukrepi. V Madridu je zbrane pozval k boju proti "modelu revščine in uničenja socialnih pravic".
"Ta Evropa ni Evropa ljudi in ni naša Evropa," je dejal, evropske programe reševanja držav pa označil za "gospodarski genocid".
Evropska levica združuje socialistične, komunistične in druge levičarske stranke iz članic EU. Kongresa so se udeležili predstavniki 26 strank članic in šestih opazovalk. Za predsednika so potrdili Francoza Pierra Laurenta.
Kot so sporočili iz stranke Trs, sta zbrane v soboto na povabilo predsedujočih nagovorila tudi delegate kongresa Matjaž Hanžek iz stranke Trs in Anej Korsika iz Iniciative za demokratični socializem.
