Med možnimi koraki za zajezitev sirske državljanske vojne omenja urjenje in svetovanje opoziciji, izvajanje omejenih zračnih napadov, vzpostavitev območja prepovedi letenja, ustanovitev tamponskih območjih in nadzor oziroma uničenja zalog sirskega kemičnega orožja.
Večinoma gre za ukrepe, o katerih se razmišlja že dlje časa. Dempsey jih je predstavil v pismu, ki je bilo odgovor na postavljena vprašanja v senatnem obrambnem odboru minuli teden.
Bela hiša se za nobenega od ukrepov, ki jih je omenil Dempsey, še ni odločila. Zaenkrat namerava ameriški predsednik Barack Obama oboroževati sirsko opozicijo. Tako demokrati kot republikanci v obeh domovih kongresa so sprva izražali skrb, da bi orožje lahko pristalo v rokah skrajnih islamističnih skupin. Vsi pomisleki kongresnikov še niso odpravljeni, tako da tudi še ni jasna časovnica, kdaj bi sirska opozicija lahko dobila prve pošiljke orožja. Oboroževanju sirske opozicije sicer močno nasprotujejo v OZN, kjer opozarjajo, da bi to privedlo do še hujše humanitarne krize in eskalacije konflikta.
Če bi se Bela hiša odločila vojski naložiti program urjenja sirske opozicije, bi to državo letno stalo 500 milijonov dolarjev. V ta program bi lahko vključili urjenje uporabe orožja, taktično načrtovanje, obveščevalno ter logistično pomoč.
Dempsey: Vsi ukrepi bi bili dodaten pritisk na režim
Omejene zračne napade bi lahko izvajali na položaje sirskih zračnih obrambnih sil, vojaških enot in poveljniške pozicije, je ocenil ameriški general.
Ustanovitev tamponskih območij bi opoziciji omogočilo, da se na teh varnih območjih lahko nemoteno uri in organizira, še ocenjuje Dempsey. Vzpostavljanje takšnih varnih območij bi ameriške davkoplačevalce stalo več kot milijardo dolarjev mesečno.
Za nadzor nad širjenjem sirskega orožja in uničenjem sirskih zalog bi po ocenah generala potrebovali več sto letal, kar bi ZDA utegnilo stati več kot milijardo dolarjev na mesec.
V preteklosti se je sicer razpravljalo še o drugih vojaških možnostih pomoči sirski opoziciji, toda nikoli ni v javnost pricurljalo toliko o premislekih ameriške administracije glede sirske krize.
Z vsemi temi možnimi ukrepi bi po Dempseyevem mnenju dodatno pritisnili na režim. Je pa načelnik generalštaba tudi opozoril, da lahko z vojaškim napadom storijo tudi precej gorja. Očitno je govoril na osnovi slabih izkušenj, ki jih je ameriška vojska imela v zadnjem desetletju z vojnami v Iraku in Afganistanu.
»V zadnjih desetih letih smo se naučili, da preprosto ne zadostuje zgolj spremeniti ravnotežje vojaške moči, ne da bi se previdno premislilo, kaj je potrebno storiti za ohranitev funkcionirajoče države. Pričakovati in pripravljeni moramo biti na nenamerne posledice naših dejanj,« je zapisal.
