Potem ko so v Donecku in Harkovu proruski protestniki zavzeli nekatere javne stavbe in razglasili neodvisni republiki, se je zganila osrednja ukrajinska oblast in poleg varnostnih organov separatistom postavila po robu tudi pravne inštrumente. Včeraj spremenjen kazenski zakonik zanje predvideva od tri do pet let zapora za kazniva dejanja zoper državno varnost, za ponovitev istega kaznivega dejanja pa od pet do deset let.
Če ob kršitvah ozemeljske celovitosti pride do uboja ali drugih hudih posledic, je zagroženih od deset let do dosmrtne zaporne kazni. Ukrajinski parlament te poostrene zakonodaje ni sprejel mirno, saj so se med zasedanjem fizično spopadli poslanci iz vrst komunistov in nacionalistov. Povod za pretep je bila izjava vodje komunistov Pjotra Simonenka, ki je nacionaliste iz stranke Svoboda obtožil, da so sprožili razbitje države.
Ruski separatisti so sicer po Donecku v ponedeljek tudi v Harkovu razglasili neodvisno republiko in napovedali referendum. Na proruskih demonstracijah so v drugem največjem mestu v državi izbrali alternativne poslance skupščine Harkova in razglasili ljudsko republiko ter napovedali referendum o federalizaciji Ukrajine. Pred tem so podobno storili proruski aktivisti v Donecku, ki so že za 11. maj napovedali referendum o priključitvi Rusiji.
Poslance je o dogajanju na vzhodu Ukrajine podrobneje obvestil začasni predsednik Oleksandr Turčinov, ki je tamkajšnje separatistične demonstrante prvi označil za teroriste in zagotovil, da jih bodo ukrajinske oblasti v skladu z zakoni in ustavo kot takšne tudi preganjale. Turčinov je še zagotovil, da varnostne sile ne bodo uporabile orožja proti mirnim protestnikom. Povedal pa je, da so ti proti varnostnim silam, ki so v Harkovu znova prevzele zgradbe lokalnih oblasti, uporabili strelno orožje in granate. Več pripadnikov varnostnih sil je bilo pri tem ranjenih.
Rusija je zaradi tega Kijev opozorila, da ga lahko uporaba sile na vzhodu države pahne v državljansko vojno. Dodaja, da ima informacije, kako ukrajinske oblasti v Doneck in druge kraje na vzhodu pošiljajo varnostne sile in prostovoljce iz nacionalne garde pa tudi pripadnike skrajnega nacionalističnega gibanja Desni sektor. Po trditvah Moskve v operaciji sodeluje 150 plačancev ameriškega zasebnega varnostnega podjetja Greystone, ki so oblečeni v uniforme ukrajinskih specialnih enot, kar je vzrok za dodatno zaskrbljenost.
Nato o ruski zgodovinski napaki
Separatistična gibanja na vzhodu Ukrajine zahod povezuje z nadaljnjim ruskim prisvajanjem te nekdanje sovjetske republike in od leta 1991 samostojne države. Zveza Nato je Moskvo včeraj znova opozorila, da bi bilo njeno nadaljnje posredovanje v Ukrajini »zgodovinska napaka« z usodnimi posledicami. Generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Anders Fogh Rasmussen je od Rusije znova zahteval, da umakne nakopičeno vojsko ob ukrajinski meji. Ta na te zahteve še vedno odgovarja z besedami, da nima nobenega namena posredovati v Ukrajini, si pa pridržuje pravico, da zaščiti tamkajšnje rusko govoreče prebivalstvo, če bo ogroženo.
Poleg tega pa hoče s sosedo razčistiti nekatera druga vprašanja. Putin se je namreč včeraj sestal s svojimi svetovalci glede ekonomskih povezav z Ukrajino. Pri tem je najpomembnejša oskrba s plinom. Ukrajina že zdaj dolguje ruskemu Gazpromu okoli 2,2 milijarde dolarjev, glede nove nesubvencionirane cene pa je že sprožila sodne spore, ki praktično bolj pomenijo zavlačevanje rešitve in ne rešitev z večino kart v ruskih rokah.
