12-letno dekle je bilo včeraj ob papeževem obisku v prestolnici Filipinov eno redkih, ki so papeža nagovorili. Z vprašanjem, zakaj Bog dovoljuje, da toliko nedolžnih otrok trpi, je papeža Frančiška spravila v manjšo zadrego. Papežu je ob srečanju povedala še, da veliko otrok, ki jih starši prepustijo ulici, pristane v prostituciji, saj jim kaj veliko drugega niti ne preostane. Potem je začela neutolažljivo jokati.
Jedel iz smeti
»Jedel sem tisto, kar sem našel v smeteh,« je svojo zgodbo papežu razložil 14-letni Jun Chura. »Nisem vedel, kam naj grem, spal sem na pločniku. Videl sem veliko stvari, ki jih nisem želel. Na ulici se dogaja veliko grozljivih stvari. Videl sem, kako so otroke učili krasti, tudi ubijati, tako da na koncu nima nihče več spoštovanja do nikogar,« mu je zaupal. Soočil se je tudi s številnimi drogami, postal pa nezaupljiv do odraslih, ki so mu ponujali denar ali pomoč, saj je bila to velikokrat past za nadaljnje zlorabe. »Spoznal sem, da nimajo vsi ljudje (dobrega) srca,« je še povedal.
Papež Frančišek je oba objel in priznal, da nima odgovora na tako težko vprašanje. »Edina je, ki mi je postavila tako težko vprašanje. Pa še sama ga ni mogla postaviti z besedami, temveč s solzami,« je 78-letnik dejal množici, ki se je ob njegovem obisku Manile zbrala na ulicah. Zbrane je spodbudil, da naj imajo takšen pogum kot 12-letnica, da se naučijo jokati, saj je tudi Jezus jokal, ko je ugotovil, kaj se dogaja v življenju drugih. »Nekatere resnice v življenju spoznamo šele, ko jih vidimo skozi oči, sprane s solzami,« je rekel. »Vsakega otroka moramo videti kot darilo. Častiti ga moramo in varovati,« je še isti dan množici povedal papež. »Skrbeti moramo zanje, ne pa jih prepustiti življenju na ulici,« je bil jasen.
Na ulicah 1,5 milijona otrok
Glyzelle in Jun trenutno živita pod okriljem nevladne organizacije, ki skrbi za brezdomne otroke v Manili. Glyzelle in njeno starejšo sestro so na ulici našli pred nekaj leti, dom pa sta zapustili, ker starši niso mogli skrbeti zanju. Tako sta se skušali sami prebiti skozi življenje na ulici. Ko sta prišli pod okrilje organizacije, se je njuno življenje obrnilo na bolje, začeli sta obiskovati šolo, pred kratkim pa se jima je pridružil še mlajši brat. Tu in tam še obiščejo starše, ponavadi za kakšen večji praznik. »Številni otroci so žrtve grozljivih zločinov na ulicah, vključujoč fizično in spolno zlorabo,« je povedala predstavnica fundacije.
Papež je v petek obiskal center, v katerem živi okoli 40 otrok brez doma in dejal, da ga »je zelo ganilo« vse, kar je videl. Na filipinskih ulicah živi okoli 1,5 milijona otrok, kakšnih 70.000 na ulicah Manile.
