Po pisanju največjega italijanskega časnika je Benedikt XVI. 17. decembra lani dobil na mizo zaupno poročilo notranje preiskave, ki so jo vodili trije kardinali. V njem je bila na tristo straneh razkrita tajna mreža istospolno usmerjenih, katere člani so organizirali srečanja v Rimu in Vatikanu, udeleženci pa so s tem postali mogoče tarče izsiljevanja, navaja časnik. Poročilo govori tudi o sumljivih poslih Vatikanske banke, trdi La Repubblica in se sklicuje na vir blizu trem kardinalom, ki je dejal, da se vse v poročilu vrti okoli »kršitev šeste in sedme božje zapovedi«. Ti se glasita »ne nečistuj« in »ne kradi«.
Vatikan pisanja uradno ne komentira in ga tudi ne bo
Časnik piše, da je papež na dan, ko je na mizo dobil poročilo v obliki dveh knjig z rdečimi usnjenimi platnicami, sklenil, da je dozorel čas za odhod, o katerem je po uradnih navedbah premišljeval že dlje časa. Minuli ponedeljek je nato nepričakovano sporočil, da 28. februarja kot prvi papež po šeststo letih odstopa s položaja, uradno zaradi tega, ker za vodenje Cerkve nima več potrebne fizične in psihične moči. Naknadno je Vatikan razkril, da ima papež srčni spodbujevalnik.
Vatikan uradno ni komentiral pisanja časnika in je dal jasno vedeti, da tega tudi v prihodnje ne bo storil. Je pa La Repubblica tudi zapisala, da bo papež osebno predal poročilo svojemu nasledniku z upanjem, da bo ta potegnil ustrezne poteze.
Poročilo po navedbah časnika natančno navaja, kaj vse se je dogajalo in kdo so črne ovce. Kardinal Geraldo Majella Agnelo iz Brazilije je v komentarju, ki se sicer ni nanašal na omenjeni članek, za tiskovno agencijo Ansa dejal, da naslednik papeža »ne bo izbran na podlagi kriterija starosti ali na podlagi tega, s katerega konca sveta prihaja, ampak glede na sposobnosti, da se spoprime z novimi izzivi, ki so pred rimskokatoliško cerkvijo, med katerimi sta pedofilija in njeno prikrivanje«.
Želja po novem papežu pred cvetno nedeljo
Hkrati z ugibanjem o ozadju papeževega odstopa je Vatikan potrdil, da Benedikt XVI. razmišlja o objavi dokumenta, ki se bo dotaknil nekaterih vidikov konklava oziroma volitev novega papeža. Spremenil naj bi apostolsko konstitucijo, in sicer v tistem delu, ki določa urnik konklava. Ta se mora po zdaj veljavnih pravilih začeti ne prej kot petnajst in ne več kot dvajset dni po izpraznitvi apostolskega sedeža. To pomeni, da bi lahko 117 kardinalov, kolikor jih ima volilno pravico, z izbiro naslednika Benedikta XVI. začelo med 15. in 20. marcem. Če bi se postopek zavlekel (za izvolitev je potrebna dvotretjinska večina, glasuje pa se štirikrat na dan), bi to pomenilo, da novi papež vodenja Cerkve morda ne bi prevzel do cvetne nedelje, 24. marca, torej do začetka velikega tedna, ki se konča z največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo. Zato naj bi papež, ki ima do 28. februarja vsa polna pooblastila, v dokumentu zapisal, da lahko absolutna večina kardinalov odloči, da se konklave začne prej.
Petnajstdnevni rok je določen predvsem zato, ker papeži praviloma zasedajo položaj do smrti, ki ji sledijo žalne slovesnosti, kardinali pa morajo v Vatikan prispeti z vseh koncev sveta. Tokrat je drugače, saj je datum odstopa znan tri tedne vnaprej, kardinali pa bodo v Vatikanu že ob papeževem odstopu.
Zgodnejši konklave prednost za rimsko kurijo
Vendar pogledi na morebitni premik konklava niso enotni. Dva vplivna kardinala, pariški nadškof André Vingt-Toris in newyorški nadškof Timothy Dolan, sta se izrekla proti premikanju konklava na zgodnejši datum, je poročala spletna stran Vatican Insider, ki deluje pod okriljem časnika La Stampa. Njun argument je, da bodo kardinali potrebovali čim več časa za premislek in razpravo o prihodnosti Cerkve. Nekateri poznavalci ocenjujejo, da bi zgodnejši konklave dal prednost kardinalom, ki so že v Rimu in delajo v rimski kuriji. »Krajši čas do konklava je v prid kardinalom v Rimu. Ti so tisti, h katerim se kardinali od zunaj obračajo po mnenja o drugih kardinalih. Več časa ko bo minilo do začetka konklava, več bo časa za kardinale zunaj kurije, da se med seboj spoznavajo in pogovorijo, s čimer bodo manj odvisni od mnenj v kuriji,« je dejal Tom Reese s teološkega centra pri univerzi Georgetown in avtor več knjig o Vatikanu. V Rimu se sicer ugiba, da bi se konklave lahko začel 10. marca in da bi novega papeža lahko ustoličili 17. marca, vendar gre za špekulacije, saj papež sploh še ni sporočil svoje morebitne odločitve.
Kanonsko pravo tudi določa, da ima na volitvah papeža pravico sodelovati prav vsak kardinal, ki je star manj kot osemdeset let, razen v redkih izjemah, če je nekdo imenovan za kardinala, pa njegovo ime ni javno razkrito iz določenih razlogov, denimo ker bi lahko bil preganjan (tako imenovano imenovanje in pectore). Vendar takšnega primera trenutno ni. Razvila se je namreč polemika o udeležbi ameriškega kardinala Rogerja Mahonyja na konklavu. Nekdanji vodja nadškofije Los Angeles, ki je največja v ZDA, je bil obtožen, da je sodeloval pri sistematičnem prikrivanju spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov. Zato je bilo več pozivov proti njegovi udelež-bi na konklavu. Vendar je to njegova pravica, ne pa tudi dolžnost, tako da se lahko odloči ostati doma, čeprav je že nakazal, da se bo v večno mesto kljub vsemu odpravil.ba, agencije
