V svetem mestu je včeraj odmevala nova kadrovska poteza papeža Frančiška. Kontroverznega, domnevno preveč militarističnega poveljnika švicarskih gardistov, 41-letnega Daniela R. Anriga, bo 31. januarja zamenjal njegov dosedanji namestnik Cristoph Graf. Tedaj se Anrigu izteče (le) za eno leto podaljšani petletni mandat. Novico je s kratko štirivrstičnico – kar ni običajno – sporočilo vatikansko glasilo Osservatore Romano.

Uradni Vatikan papeževe za mnoge presenetljive odločitve kot običajno ne komentira, tudi iz švicarske garde, ki papeže varuje že od 16. stoletja, ni glasu. Poznavalci domnevajo, da je tudi ta odločitev del papeževih prizadevanj za reformo rimske kurije.

Trda roka in obsedenost s pravili

Na polkovnika Anriga, nekdanjega šefa švicarske policije, očeta štirih otrok in strokovnjaka za kanonsko pravo, so očitki leteli že ob imenovanju; na to mesto ga je postavil papež Benedikt XVI. Kot šefa švicarske policije so ga namreč omenjali v povezavi z domnevno zlorabo zapornikov imigrantov, ki naj bi jih gole fotografirali v ponižujočih položajih. Švicarsko sodišče je primer zavrglo, ker policijski častniki niso imeli zlih namenov.

Anriga so javno kritizirali predvsem zaradi njegovega trdega vodenja švicarskih gardistov ter obsedenosti s pravili. Francoska agencija I. media je objavila več pričevanj gardistov, ki so se pritoževali nad Anrigovimi nečloveškimi vojaškimi urjenji. (Gardiste smo sicer vajeni videti z mečem ali helebardo, a vsi se izurijo tudi v uporabi lahkega pehotnega orožja. Po atentatu na Janeza Pavla II. se dodatno urijo tudi v borilnih veščinah.) Guardian je zapisal, da je »več kot očitno«, da tudi papežu takšna strogost ni po volji. Frančišek ob več priložnostih, denimo na lanskem obisku v Riu de Janeiru, ni skrival, da bi se rad bolj sproščeno gibal med ljudmi. Papeževo vožnjo z odprtim papamobilom so tedaj kritizirali tudi številni kardinali. Nekateri drugi mediji, na primer odlično obveščeni Corriere della Sera, pa domnevajo, da si je Anrig zaupanje zapravil s tem, ko si je nad kasarno postavil precej veliko domovanje. Pomenljivo dejstvo naj bi bilo tudi to, da je menjava sovpadla z obiskom (ad limina) švicarskih škofov. V začetku tega leta je odmevalo tudi Anrigovo soavtorstvo vatikanske kuharske knjige, ki vključuje tudi nekaj priljubljenih receptov papeža Frančiška. Na januarski predstavitvi knjige je poskrbel za zgražanje z naslednjo mislijo: vojak se lahko vojskuje, če dobro in dovolj je.

Anrigov predhodnik pretresel svet

Polkovnik Anrig pa ni prvi poveljnik švicarske garde, o katerem so se razpisali mediji. Njegov predhodnik Elmar Theodore Maeder, ki je gardiste vodil šest let, je leta 2008 odstopil, in sicer po tem, ko je tedanji državni tajnik Tarcisio Bertone gardi odvzel določena pooblastila pri varovanju papeža. Enainpetdesetletni Maeder je tedaj molčal, januarja letos pa se je razgovoril za švicarski časnik Schweiz am Sonntag – in pretresel Rim. »Gejevski lobi je v Vatikanu tako močan, da ogroža papeževo varnost,« je dejal. »Homoseksualno omrežje za vatikanskimi zidovi deluje kot skrivna loža, ki je močnejša od samega Vatikana.« Eden od neimenovanih gardistov je istemu časniku zaupal, da sta ga spolno nadlegovala predstavnik državnega tajništva in neki kardinal.

Papež, kot rečeno, zamenjave ne komentira, po svoje pa so pomenljive besede, ki jih je izrekel svojim varnostnikom na nedavni slovesnosti: največja varnostna grožnja za Vatikan ni bomba ali naboj, temveč razdiralne govorice, ki vsakodnevno ogrožajo življenje Cerkve in Vatikana.