Papež se je okoli 9. ure najprej v odprtem vozilu popeljal med zbrano množico vernikov. Bilo naj bi jih najmanj 200.000, ki so ga navdušeno pozdravljali. Ob prihodu v baziliko svetega Petra se je ustavil ob grobu svetega Petra, ki leži pod glavnim oltarjem bazilike. Sledila je procesija proti oltarju pred baziliko, kamor so prinesli tudi ribiški prstan in palij.
Palij je isti, kot ga je nosil že njegov predhodnik Benedikt XVI. Gre za volnen trak, ki se ga nosi prek ramen in ponazarja vlogo Jezusa kot dobrega pastirja. Pet rdečih križev na njem simbolizira rane križanega Kristusa.
Ribiški prstan, izdelan iz pozlačenega srebra, nosi podobo svetega Petra, ki v rokah drži ključe - podoba ponazarja trenutek, ko je Peter dobil ključe do nebes. Prstan je v začetku služil tudi kot pečat, a danes ima papež ločen pečat.
Pri oltarju je kardinal protodiakon Jean Louis Tauran na Frančiškova ramena položil palij, dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano pa mu je nadel ribiški prstan.
Papež pozval k varovanju celotnega stvarstva
Frančišek je šele zatem začel z darovanjem maše, pri kateri je somaševalo še okoli 180 duhovnikov, vključno s kardinali, patriarhi, nadškofi in Adolfom Nicolasom, vodjo reda jezuitov, kateremu pripada tudi Frančišek.
V pridigi je papež pozval k varovanja celotnega stvarstva, vseh živih bitij in okolja. K temu je pozval tudi tiste na odgovornih položajih v politiki in gospodarstvu, za zgled pa postavil svetega Jožefa, ki goduje prav danes.
»Vse je zaupano v varstvo človeku. Ko človek ne izpolni svoje odgovornosti, ko ne skrbimo za stvarstvo in brate, svoje mesto najde uničenje,« je dejal in dodal, da ne smemo dopustiti, da bi »znamenja smrti in uničenja spremljala pot sveta«.
Papež bi si moral za zgled vzeti »skromno in konkretno delo svetega Jožefa«
Žal se v vsakem obdobju najdejo ljudje, kot je bil Herod, ki »snujejo načrte smrti, uničijo in izmaličijo obraz človeka«, je dejal. Kot pa je dodal, mora človek, ki želi zaščiti svet, najprej očistiti svoje srce. »Sovraštvo, zavist in napuh omadežujejo življenje,« je posvaril papež Frančišek.
Poleg tega pa je papež spomnil, da se človek ne sme bati »dobrote in nežnosti«. Tudi papež bi si moral pri opravljanju svoje službe za zgled vzeti »skromno in konkretno delo svetega Jožefa« in se predvsem posvetiti najšibkejšim in revnim, je menil. »Le kdor služi z ljubeznijo, lahko varuje,« je dejal.
Sveti Jožef, ki je zavetnik vesoljne Cerkve, je namreč po njegovih besedah primer človeka, ki je prevzel odgovornost za svojo družino in celotno stvarstvo. Kot je poudaril, umestitvena maša sovpada z godom njegovega predhodnika Josepha Ratzingerja, kateremu se je tudi zahvalil za njegovo službo v korist Cerkve.
Papež je sicer po maši v baziliki svetega Petra sprejel vse vladne delegacije, številni pa so mu predali manjša darila.
Močno poostreni varnostni ukrepi
Prek ogromnih zaslonov so umestitveno mašo svojega rojaka spremljali tudi na trgu pred katedralo v Buenos Airesu, kjer je kardinal Jorge Mario Bergoglio še kot buenosaireški nadškof daroval maše.
Dogodek je potekal ob močno poostrenih varnostnih ukrepih. Na delu je bilo več tisoč pripadnikov varnostnih sil, nad Rimom pa so veljale drastične omejitve zračnega prometa.
Kot prvo je po maši sprejel argentinsko predsednico
Kot prva ga je pozdravila predsednica njegove rodne Argentine Cristina Kirchner, ki je bila v ponedeljek tudi prvi voditelj kakšne države, ki ga je sprejel novi papež.
Papež je v baziliki pozdravil tudi brazilsko predsednico Dilmo Rousseff, čilskega predsednika Sebastiana Pinero, ki je papeža prosil za blagoslov rožnega venca, ki ga je prinesel s seboj, ter predsednika Ekvadorja Rafaela Correo, ki je med pogovorom s papežem jokal.
Sporna prisotnost zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja
Med kronanimi glavami v baziliki so bili med drugim španski princ Filip, monaški princ Albert II. in belgijski kralj Albert II.
Med tistimi, ki jih je sprejel novi poglavar Katoliške cerkve, so bili tudi španski premier Mariano Rajoy, nemška kanclerka Angela Merkel in iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi.
Med gosti v Vatikanu je bila najbolj sporna prisotnost zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja, za katerega zaradi obtožb o množičnih kršitvah človekovih pravic v njegovi državi velja prepoved potovanja po EU, lahko pa potuje v Vatikan. Tam je bil nazadnje leta 2011 ob beatifikaciji Janeza Pavla II.
Prisotnosti tajvanskega predsednika Ma Ying-jeouja pa je nasprotovala Kitajska, ki poziva Vatikan, naj prekine diplomatske odnose s Tajvanom.
Med državniki tudi slovenski predsednik Borut Pahor
Umestitvene maše se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki ima danes na programu tudi srečanje z generalnim guvernerjem Kanade Davidom Johnstonom, s kardinalom Francem Rodetom in drugimi slovenskimi predstavniki v Vatikanu ter s kardinalom Santosom Abril y Castellojem, nekdanjim apostolskim nuncijem Svetega sedeža v Sloveniji.
Slovenski predsednik je za TV Slovenija sicer dan prej izpostavil željo novega papeža, da sporoči skromnost cerkve.
»To se mi zdi v teh časih krize nekaj zelo pomembnega, ker ne samo zahodni del sveta, velik del človeštva čuti neko nepravičnost v svetu. Njegova odločitev, da ilustrira to skromnost, se mi zdi zelo pomembno vrednostno sporočilo mesto in svetu,« je še dejal Pahor.
Ob robu umestitve papeža je imel predsednik republike tudi več srečanj s tujimi državniki. Kot je objavil na Facebooku, se je srečal s podpredsednikom ZDA Josephom Bidenom, generalnim guvernerjem Kanade Davidom Johnstonom, že v ponedeljek pa je imel v Rimu pogovore z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom. Sestal se je tudi s kardinalom Francem Rodetom in drugimi slovenskimi predstavniki v Vatikanu.
