Naklonjenost priznanju Palestine je sicer že v ponedeljek v Bruslju izrazil tudi zunanji minister Karl Erjavec. »Mislim, da bi bil to korak v pravo smer, vendar mora pa to priznanje znotraj Slovenije doseči čim širše soglasje,« je dejal minister.
Judovska država se mora počutiti varno v soseščini
Pahor, ki se opredeljuje za velikega prijatelja Izraela, v premišljenem in doslednem priznavanju Palestine kot neodvisne države vidi prispevek k tej rešitvi. Poudaril pa je, da mora to biti »dvosmeren postopek«. Tudi palestinske oblasti morajo po njegovih besedah poskrbeti, da se bo judovska država počutila varno in spoštovano v soseščini.
Preberite še: Palestina: Priznati ali ne – oziroma kdaj
Predsednik republike je ob tem spomnil, da je bil na obisku tako v Izraelu kot na palestinskih ozemljih. Povedal je, da sta nekaj časa obe strani skušali tudi pri slovenskih in hrvaških oblasteh ugotoviti, kaj je privedlo do potrebnega zaupanja, ki je omogočilo sporazum glede določitve meje med Slovenijo in Hrvaško.
Leta 2011 je menil malo drugače
Ob obisku v Izraelu in na palestinskih ozemljih julija 2011, ko so Palestinci napovedovali prošnjo za priznanje neodvisnosti v ZN, je sicer Pahor dejal, da si ne želi, da bi palestinske oblasti jeseni v ZN iskale priznanje enostransko razglašene neodvisnosti. Kot je takrat pojasnil, je njegovo osebno mnenje, da bi takšno ravnanje Palestincev dodatno otežilo napore za ponoven zagon neposrednih pogajanj med stranema.
Je pa malo pred tem takratni zunanji minister Samuel Žbogar izrazil osebno mnenje, »da je verjetno trenutek, ko moramo začeti resno razmišljati in začeti prve korake do priznanja Palestine.«
