Tiskovni predstavnik ukrajinske mornarice Sergij Bogdanov je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je aktivistov okoli 200 in so neoboroženi. Dodal je, da so se ukrajinski častniki zabarikadirali v stavbo in da vojska ni streljala na aktiviste.

Zajeli tudi poveljnika ukrajinske mornarice

Po vdoru na območje oporišča ukrajinske mornarice so ukrajinske zastave zamenjali z ruskimi, poroča ruska agencija Itar-Tass. Bazo je zatem zapustilo nekaj deset ukrajinskih vojakov, ki pa so sicer bili neoboroženi in v civilnih oblačilih, je za Reuters povedala priča.

Aktivisti, ki so zasedli poveljstvo, pa so sporočili, da so po odhodu iz zgradbe zajeli poveljnika ukrajinske mornarice Sergija Gajduka. »Blokirali smo ga in ni mogel nikamor. Prisilili smo ga k odhodu in ga odpeljali,« je po poročanju AFP dejal predstavnik ruskih sil Igor Jeskin.

»Konflikt ne sme postati vojaški«

Proruske sile so kasneje prevzele tudi nadzor nad ukrajinskim mornariškim oporiščem Novoozerne na zahodu Krima, ki si ga je v torek priključila Rusija. Kot poroča AFP, je poslopje ob nadzoru proruskih sil zapustilo kakih 50 ukrajinskih vojakov, aktivisti pa so medtem v oporišču izobesili rusko zastavo. Ukrajinski vojaki so bili sicer oboroženi, a se po navedbah virov v oporišču, ki jih povzema AFP, niso upirali.

Po ukrajinskih navedbah, ki jih povzema nemška tiskovna agenicja dpa, so proruski aktivisti s traktorjem skušali zavzeti tudi ukrajinsko oporišče pri kraju Jevpatorija.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je na Krim poslal svojega namestnika Vitalija Jaremo in ministra za obrambo Igorja Tenjuka, ki naj bi skušala rešiti nastalo situacijo, poroča Reuters. Njuna naloga je zagotoviti, da konflikt ne postane vojaški, je za Reuters potrdil vir, blizu ukrajinskemu vrhu.

Ukrajina pripravlja umik vojakov s Krima

Ukrajina pripravlja načrt za umik svojih vojakov s Krima, je povedal prvi mož ukrajinskega nacionalnega sveta za obrambo Andrij Parubij. Krimski premier Sergej Aksjonov pa je medtem zagotovil, da bodo tamkajšnje oblasti ukrajinskim vojakom, ki bodo želeli Krim zapustiti, omogočile varen umik, če bodo spoštovali postavljene pogoje.

"Pripravljamo načrt, v okviru katerega s Krima ne bi umaknili le vojakov, ampak tudi člane njihovih družin," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Parubij. Kot je poudaril, bi vojake umaknili "z okupiranih ozemelj" in jih namestili na kontinentalni del Ukrajine.

Ukrajinski vladi je svet za obrambo naložil tudi pripravo načrta za umik vseh Ukrajincev, ki ne bi želeli ostati na Krimu. Ukrajinske varnostne sile so medtem v polni bojni pripravljenosti, izjavo Parubija še povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Aksjonov: Vojaki naj prisežejo zvestobo Krimu ali odložijo orožje

Na drugi strani je krimski premier Sergej Aksjonov ukrajinske vojake danes pozval, naj se vzdržijo provokacij, odložijo orožje in prisežejo zvestobo krimskemu ljudstvu. S tem bi se izognili prelivanju krvi in stopnjevanju napetosti, je poudaril v nagovoru, ki ga povzema ruska tiskovna agencija Itar-Tass.

Kot je poudaril Aksjonov, bodo morali tisti vojaki, ki bi želeli ostati v ukrajinski vojski, prostovoljno predati orožje in zapustiti vojaške enote, nameščene na krimskem ozemlju. "Vam in vašim družinam bomo zagotovili pravico, da svobodno zapustite Krim," je poudaril.

Vojakom, ki ne bodo izpolnili ukazov, je na drugi strani zagrozil s sodnimi postopki.

ZDA pa so Rusijo pozvale k začetku dialoga z Ukrajino o usodi vojaških baz na Krimu. "Prizadevanja ruskih sil za zavzetje ukrajinskih vojaških instalacij ustvarjajo nevarno situacijo," je poudaril tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney. "Ta dejanja obsojamo," je dodal.

Rasmussen krimsko krizo označil za budnico

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen v priključitvi polotoka Krim Rusiji vidi "budnico" za transatlantsko zavezništvo. "To je največja grožnja evropski varnosti in stabilnosti od konca hladne vojne," njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Dpa se pri svojem poročanju sklicuje na vnaprej objavljeni govor, ki naj bi ga prvi mož Nata podal v kasnejšem nastopu danes v Washingtonu.

Rasmussen: Rusija poskuša čas zavrteti nazaj

V krimskem konfliktu po besedah Rasmussena ne gre le za Ukrajino, pač pa za poskus Rusije "zavrteti čas nazaj". Kot meni, gre za željo risati nove meje, monopolizirati trge in si podvreči prebivalstvo. "In uporabiti nasilje za reševanje težav," navaja predvideni govor. "Rusija je pod vprašaj postavila svojo kredibilnost in zanesljivost kot mednarodni akter."

Rasmussen bo Moskvo predvidoma znova pozval, naj izpolni svoje mednarodne obveze. Kot je poudaril, mora biti nasilje skrajna pot, ne pa prva.

Putin zaukazal izgradnjo mostu na Krim

Rusija bo zgradila cestni in železniški most, ki bo polotok Krim povezal z jugom Rusije, je danes napovedal ruski predsednik Vladimir Putin in potrdil, da bodo projekt izvedli, ko si bo Rusija priključila polotok. Most bi Rusiji omogočil, da ljudi in tovor prevaža direktno na Krim in ne preko ukrajinskega ozemlja.

"Tukaj potrebujemo most za avtomobile in vlake," je po navedbah iz Kremlja dejal Putin na srečanju s svojimi ministri. Trenutno 4,5 kilometra široko morsko ožino Kerč med ozemljem Krima in Rusije povezujejo samo osnovni trajekti za avtomobile in potnike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Možen tudi podvodni predor

Ruski minister za promet Maksim Sokolov je v začetku tedna ocenil, da bi bil projekt vreden najmanj 50 milijard ruskih rubljev oziroma milijardo evrov, izgradnja pa bi trajala najmanj tri leta in pol. Ukrajinske oblasti so pred tem vrednost projekta ocenjevale na med 700 milijoni in dvema milijardama evrov.

Sokolov je Putinu prav tako povedal, da preučujejo možnost izgradnje železniškega predora pod morskim dnom, kjer pa vladajo "kompleksne geološke in hidrološke razmere".

Minister za promet je zagotovil, da bodo po hitrem postopku preučili vse možnosti, da bi izgradnjo mostu lahko začeli čim prej.

National Geographic z novim zemljevid, Google ostaja pri starem

National Geographic se pripravlja na spremembe, saj bo v zemljevidu Krim označil kot del Rusije. »Svet prikazujemo, kakršen je, ne kakršnega bi ljudje radi, da bi bil,« so sporočili iz National Geographica.

V reviji so se v torek odločili za spremembe, območje pa bodo označili s posebno barvo, kakor so to storili že pri Gazi ali Zahodnem bregu, je sporočil urednik, vodja raziskav in geograf Juan Jose Valdes. Trajno spremembo (v barvi Rusije) bodo uveljavili zatem, ko bodo ruski predsednik Vladimir Putin in krimske oblasti podpisale dogovor, kar naj bi se zgodilo še ta teden. »Naši zemljevidi včasih niso všeč vsem, saj želijo nekateri svet videti drugače, kot je,« je Valdes povedal za U.S. News.

Google Krim sicer še vedno prikazuje kot del Ukrajine.

Rusko ustavno sodišče: Priključitev Krima je zakonita

Rusko ustavno sodišče je danes soglasno odločilo, da je ruski predsednik Vladimir Putin ravnal v skladu z rusko ustavo, ko je v torek podpisal akt o priključitvi Krima Rusiji. Potrditev sodišča Putinu omogoča, da dokument preda v ratifikacijo obema domovoma ruskega parlamenta, poročajo tuje tiskovne agencije.