Podnebne spremembe v Sloveniji so občutne, predvideva se, da bo naraščala predvsem povprečna poletna temperatura, kar pomeni, da bo še več suše, najbolj pa skrbi porazdelitev padavin, je na dogodku z naslovom Podnebne spremembe v Sloveniji - pogled v sedanjost in prihodnost povedala Tanja Cegnar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Večji odstopi od tega, kar je običajno, prinesejo sušo ali poplave in prav ti ekstremni pojavi, ki so Slovenijo prizadeli tudi letos, tako pretirana moča v spomladanskih mesecih kot huda suša v poletnih mesecih, so tisti, ki se jim je treba prilagajati, na katere je treba računati in zaradi katerih je treba tudi spremeniti način delovanja, kmetovanja in vedenja, je dodala Cegnarjeva.
Po njenih besedah skrb vzbujajo predvsem nihanja, padavine v Sloveniji pa so zelo neenakomerno porazdeljene. Vodo sicer Slovenija ima, vendar je večinoma ne izrablja. Za to stoletje pa so po mnenju Cegnarjeve značilni predvsem vročinski valovi s temperaturami nad 35 stopinjami Celzija, ki jih prej ni bilo, edina rešitev pa je zadrževanje vode, pri čemer se bo treba o njeni porabi usklajevati med seboj in s sosednjimi državami.
Ključno je namakanje
Zadrževanje voda z namakanjem je daleč najpomembnejši ukrep in prednostna naloga za prihodnost tudi po mnenju Marine Pintar, profesorice z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja z urejanjem kmetijskih zemljišč. Vendar pa je, kot je opozorila, to "redna tehnologija", ki ni uporabna samo ob katastrofah.
Zadrževalniki morajo biti namenjeni več panogam. Nekaj takih sicer v Sloveniji je, a prav pri njih se nismo sposobni dogovarjati, je dejala.
Hermina Oberstar, vodja sektorja za naravne nesreče na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je organiziralo okroglo mizo, pa je pojasnila, da država izvaja precej ukrepov, s katerimi bi kmetom olajšali prebroditi posledice podnebnih sprememb, tako pri škodi zaradi toče, suše ali poplav.
Sredstva so sicer omejena, vendar obstaja program razvoja podeželja, v okviru katerega so evropska sredstva namenjena predvsem naložbam, ki pripomorejo k zmanjšanju omenjenih težav. Med njimi so tudi nove tehnologije, ki se jih uvaja in s katerimi naj bi se kmetije prilagajale spremembam. V okviru javnih sredstev se financira tudi izobraževanje, osveščanje ter izbor kultur in sort, ki bi bile učinkovite oziroma bolj prilagojene spremembam, je dodala.
Isto kot pred desetimi leti
"Sram me je, ker bom danes povedal isto, kot sem pred desetimi leti na podobni okrogli mizi," pa je prilaganje podnebnim spremembam opisal Stanko Kapun, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.
Že takrat so svetovalci namreč opozarjali, da je treba vodo zadržati v pokrajini, ne pa da odteka po vseh potokih in rekah neizrabljena. Vendar se, tako Kapun, ni zgodilo nič.
Ob spremembi kolobarja, poletni ozelenitvi njiv in novih sortah rastlin, kar so nekateri kmetje že storili, bi morali - morda skupaj za osrednjo Evropo, ker je Slovenija premajhna - zainteresirati semenarske hiše, da bi kmetom ponudile primernejše sorte, je poudaril.
Da se v desetih letih ni nič spremenilo, se je strinjal tudi kmetovalec Dejan Jakob, ki sicer že 25 let namaka zelenjavo, sorte na njivah pa je prilagodil, kolikor je le mogel.
Poglavitni vzrok, zakaj denar, namenjen za namakanje v državi, ni porabljen, pa so po njegovih besedah dolgotrajni postopki, saj je treba na primer na vodno dovoljenje čakati dve leti. Pri tem so se vsi strinjali, da je treba zakonodajo popraviti.
