Če bo sprejet, bo novi priseljeniški zakon 11,5 milijona ilegalnim priseljencem v ZDA omogočil integracijo v ameriško družbo ter možnost pridobitve državljanstva. Med priseljenci, ki nimajo urejenih dokumentov, je veliko zaposlenih in takšnih, ki so služili v ameriški vojski ali se v celoti izobrazili v ZDA. Kljub temu pa se tukajšnji politiki dolga leta niso mogli dogovoriti o tem, kako urediti status ilegalnih priseljencev, ki s svojim delom prispevajo k povečevanju blaginje Amerike. Po lanskih predsedniških volitvah, ki so spet opozorile na hitre demografske spremembe prebivalstva in volilcev, je »tolpa osmih« (skupina senatorjev iz obeh političnih strank) prevzela pobudo za reformo zastarele priseljeniške zakonodaje.
Za spremembe si močno prizadeva tudi predsednik Barack Obama, ki je sicer nepopustljiv nasprotnik ilegalnih priseljencev, ki so na ameriškem ozemlju zakrivili kriminalna dejanja. Samo lani je zvezna administracija deportirala 400.000 priseljeniških prestopnikov. Nova zakonodaja, o kateri bo naslednji mesec razpravljal ves senat, bodočim ilegalnim priseljencem napoveduje zidove in nepropustnost ameriških meja, visoko kvalificiranim tujim državljanom, ki bi želeli delati in se nastaniti v Ameriki, pa na široko odpira vrata. Tolpa osmih, ki se je za reformo borila šest mesecev, je prepričana, da bo senat konec junija zakon potrdil. Če sodimo po glasovanju v pravosodnem odboru, je optimizem upravičen. Toda le nekaj ur pred glasovanjem je malo manjkalo, da ni zaradi legitimnih zahtev Patricka Leahyja, predsednika odbora, sicer pa demokratskega senatorja iz Vermonta, reforma padla v vodo. »Nočem biti senator, ki od ljudi zahteva, da izbirajo med ljubeznijo do partnerjev in ljubeznijo do dežele,« je dejal Leahy, ko je zahteval, da mora zakon ameriškim gejem dati možnost, da njihovi partnerji s poroko pridobijo pravico do zelene karte, ki zagotavlja polno integracijo v ameriško družbo. Pravosodni odbor senata je odobril reformo šele potem, ko je Leahy umaknil svojo zahtevo.
Ta, kot mnogi drugi problemi, ki se dotikajo priseljeniške politike, bodo ponovno vzniknili med razpravo v senatu in v predstavniškem domu. Eden od teh je nedvomno nasprotovanje, ki ga do reform kažejo močni sindikati uslužbencev ministrstva za domovinsko varnost. 7700 agentov, zadolženih za deportacijo ilegalnih prišlekov, ter 12.000 uradnikov, ki naj bi se ukvarjali s postopki za legalizacijo milijonov ilegalnih priseljencev, nočejo slišati o reformi. Preko sindikatov so ti, za realizacijo reforme izredno pomembni državni uslužbenci, napovedali, da bodo storili vse, da bodo osnutek zakonodaje potopili. To seveda ni edina slaba novica, ki stoji na poti reformi. Kljub temu pa je v torek v senatu vladal optimizem: bilo je prvič po dolgem času, da si republikanci in demokrati med zakonodajnim postopkom niso skočili v lase.
