Začelo se je marca
Pot navzdol se je začela marca, ko je Rusija izkoristila nestabilne razmere v sosednji Ukrajini po državnem udaru in si po na hitro in mimo demokratičnih standardov izvedenem referendumu pripojila polotok Krim, ki ga je sovjetski voditelj Nikita Hruščov leta 1954 priključil Ukrajini znotraj Sovjetske zveze.
Evropska unija in ZDA so ocenile, da gre za okupacijo, in se odzvale s sankcijami proti Rusiji. Sprva je šlo za sankcije proti odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču in še 17 predstavnikom njegovega režima, kasneje pa so se stopnjevale s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja političnim in poslovnim veljakom.
Kmalu je postalo jasno, da Rusija ne želi ostati le pri Krimu. Odkrito je namreč podprla proruske separatiste na vzhodu Ukrajine, proti katerim je Ukrajina aprila začela ofenzivo. Moskva sicer to odločno zanika, Nato pa kaže satelitske posnetke, ki naj bi to dokazovali.
Napetosti so se še okrepile po julijski sestrelitvi potniškega letala
Napetosti med Zahodom in Moskvo so se še okrepile po julijski sestrelitvi potniškega letala družbe Malaysia Airlines na vzhodu Ukrajine, za katero Kijev in proruski separatisti zvračajo krivdo drug na drugega.
Ravnanje Rusije je vzbudilo zaskrbljenost v vzhodni Evropi in pribaltski regiji, zlasti državah, ki so bile med hladno vojno za železno zaveso. Zveza Nato je po vrhu v Walesu v začetku septembra okrepila prisotnost v smislu vojaških vaj in patruljiranja v Črnem in Baltskem morju. V Walesu so tudi sprejeli akcijski načrt pripravljenosti in vzpostavili bojno konico, brigado za zelo hitro posredovanje, ki naj bi v primeru napada na katero od članic hitro pokazala prisotnost Nata.
A tudi ruska vojska ni mirovala. V Baltskem morju so pred meseci domnevno opazili ruske podmornice, evropski zračni prostor občasno preletavajo ruska vojaška letala. Pri tem Rusija ne sodeluje s civilnimi vojaškimi oblastmi in ne sporoča položajev njihovih vojaških letal. Zahod pa se boji nesreč. Decembra se je potniško letalo družbe SAS le za las izognilo trku z ruskim lovcem nad Švedsko.
Krepitev ruske vojaške prisotnosti v Evropi je klasična metoda zastraševanja
Politični analitik Boštjan Udovič je za STA ocenil, da je krepitev ruske vojaške prisotnosti v Evropi klasična metoda zastraševanja oz. uporabe vojaške sile. Take zgodbe so po njegovih besedah znane že iz hladne vojne, zato nekateri že govorijo o obujanju hladne vojne. Rusija se želi repozicionirati na svetovnem zemljevidu in zato ima druge poglede na zadevo. Udovič meni, da to ni kaj posebnega, se mu pa zdi problematično izpostavljanje ruske vojaške prisotnosti v medijih, ki obenem molčijo o nekaterih vojaških vajah na območjih, kjer jih nismo bili vajeni.
EU je na Moskvo močno pritisnila konec julija, ko so države članice po več mesecih oklevanja potrdile sveženj gospodarskih sankcij proti Rusiji. Sankcije obsegajo omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte, medtem ko je plinski sektor izvzet.
Rusija je čez teden dni odgovorila s popolnim embargom na uvoz večine hrane iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške. Iz teh držav je za leto dni ustavila uvoz govedine, svinjine in perutnine, sadja in zelenjave, rib, sira, mleka in mlečnih izdelkov.
Stroge sankcije in povračilni ukrepi
Zaradi najstrožjih sankcij, ki so jih od hladne vojne EU in ZDA uvedle proti Rusiji, ter povračilnih ukrepov Moskve, so s polic ruskih trgovin izginila evropska živila, evropski kmetje pa so se znašli v težavah zaradi presežkov.
EU je sankcije jeseni še stopnjevala, med drugim s prepovedjo zadolževanja ruskih energetskih in obrambnih podjetij na evropskih trgih in prepovedjo izdajanja posojil ruskim bankam. Decembra je Zahod sankcije še zaostril, Moskva pa je zagrozila s povračilnimi ukrepi.
Sankcije so skupaj s padanjem cen nafte močno oslabile rusko gospodarstvo, ki mu ob sedanjih trendih za leto 2015 napovedujejo do 4,8-odstotno krčenje. Rubelj je letos izgubil že okoli 60 odstotkov vrednosti. Ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji teden zatrdil, da bo rusko gospodarstvo krizo prebrodilo najpozneje v dveh letih in zanikal pomembnejši vpliv zahodnih sankcij na krizo. Zahod pa je obtožil, da je ustvaril nove delitve.
Ne smemo zanemariti povezanosti mednarodnega gospodarstva
Udovič v zvezi s tem opozarja, da ne smemo zanemariti povezanosti mednarodnega gospodarstva. Če je Rusija gospodarsko vse šibkejša, je pričakovati, da bo sčasoma oslabila tudi EU in se bo leta 2015 znašla v recesiji, svari.
Zato meni, da bo na neki točki moralo priti do ukinitve sankcij. "Prej ko bosta obe strani spoznali, da sankcije niso produktivne in so celo škodljive, prej se bodo zadeve začele reševati in se bodo izboljšali tudi politični odnosi," je dejal Udovič. Glede političnih odnosov po njegovem ne gre spregledati nedavnih izjav visokih predstavnikov Rusije, ki poudarjajo pomen enotne Ukrajine, iz česar lahko sklepamo, da implicitno ponujajo roko Zahodu pod pogojem, da je ta pripravljen umakniti sankcije.