Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so v nasprotju z zadnjim nasvetom Moskve včeraj soglasno odločili, da bodo v nedeljo v regijah Doneck in Lugansk izpeljali referendum o neodvisnosti. Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo presenetil s pozivom k preložitvi referenduma in k pogovorom med oblastmi v Kijevu ter organizatorji referenduma, ki ga je včeraj ponovil še enkrat.
Volilni lističi so nared
Včeraj so iz Donecka, kjer so separatisti že prej enostransko razglasili rojstvo neodvisne ljudske republike, sporočili: »V ljudskem svetu smo s stotimi odstotki glasov podprli odločitev o referendumu 11. maja. Milijoni želijo oddati glas in tudi če bi bili mi proti, bi se referendum zgodil. Državljanska vojna se je že začela, referendum pa jo lahko ustavi in sproži politični proces,« je dejal vodja Denis Pušilin. Eden od separatistov je ocenil, da referendum mora biti, sicer bodo izgubili zaupanje ljudi. Pripravljenih je več milijonov volilnih lističev z vprašanjem: »Ali podpirate zakon o razglasitvi neodvisne suverenosti Ljudske republike Doneck?«
Kmalu zatem so enako odločitev sporočili tudi iz regije Lugansk na skrajnem vzhodu Ukrajine. Ljudski guverner, kot se naslavlja Vladimir Bolotov, je sporočil, da bodo ljudi vprašali, ali podpirajo državno avtonomijo Ljudske republike Lugansk. Dejal je, da so že izbrali mesta za volišča in volilne komisije ter da so pripravljeni tako volilni seznami kot glasovnice.
Je Nato slep ali Rusija laže?
Oblasti v Kijevu so takoj odgovorile, da se bo ofenziva za prevzem nadzora v Donecku in Lugansku nadaljevala kljub referendumu, ki je zanje nezakonit.
Odločitev upornikov, da ne upoštevajo nasveta Putina, podpira trditev Moskve, da uporniki delujejo mimo nje, medtem ko v Kijevu in na zahodu trdijo drugače. Po drugi strani se bo morala Moskva opredeliti do izvedbe referendumov in do rezultatov, ki lahko peljejo k podobnim zahtevam, kot se je zgodilo na Krimu, ki je ob odcepitvi od Ukrajine izglasoval priključitev k Rusiji, kar se je dejansko tudi zgodilo.
Putinova sredina izjava, v kateri je tudi dejal, da so z območja ob meji z Ukrajino umaknili vojsko (po trditvah Nata 40.000 vojakov), naj bi pripomogla k zmanjšanju napetosti tudi med Moskvo in zahodom, ki pa ostajajo. ZDA in šef Nata trdijo, da ni dokazov o umiku vojske. Rusko zunanje ministrstvo je na takšno izjavo generalnega sekretarja zavezništva Andersa Fogha Rasmussna odgovorilo, da je »slep«, če ne vidi umika. Bela hiša pa je po Putinovi izjavi dejala, da bi morali referendum odpovedati, ne odložiti.
Predsednik Barack Obama je obenem Rusijo črtal s seznama držav s trgovinskimi ugodnostmi, ki so namenjene državam v razvoju. To pomeni, da bo ruski izvoz v ZDA zaradi konca znižanih carin na leto dražji za dobre pol milijarde dolarjev. Poteza je bila tako in tako predvidena, a za kasneje. Tiskovna predstavnica Sveta za nacionalno varnost je zapisala, da ukrep sicer ni povezan z Ukrajino, da pa je zaradi tamkajšnjega položaja »posebej primerno, da se takšen korak stori zdaj«.
