Predsednik opozicijske HDZ in član odbora Tomislav Karamarko je sporočil, da se HDZ s sklepom odbora, da ni prišlo do zlorab ali kršitve zakonov, ne strinja. Seje se sicer ni udeležil, udeležil pa se je ni niti generalni sekretar stranke Milijan Brkić. Oba sta se sicer opravičila.
Večernji list je oktobra prvi poročal o "hrvaškem Watergateu", ko je trdil, da so v policijskem uradu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Pnuskok), ki velja za hrvaški FBI, na sezname oseb, katerih izpiske telefonskih pogovorov so spremljali, nezakonito dodajali nove osebe.
Takoj po izbruhu policijsko-obveščevalna afera sta predsednika države in vlade, Ivo Josipović in Zoran Milanović zanikala, da bi v tem primeru prišlo do zlorabe policijskih pooblastil. Oba sta predlagala sejo pristojnega saborskega odbora.
Sledile so zamenjave vodilnih ljudi urada sveta za nacionalno varnost in operativno tehničnega centra, ki sta bila označena kot najbolj odgovorna za posredovanje sicer tajnega poročila tretjim osebam in medijem, preden sta ga na mizo dobila Josipović in Milanović.
Milanović že oktobra napadel Karamarka
Gre za informacije o izpiskih telefonskih klicev in sporočil oseb, ki jih je nadzirala policija. Med osebami, ki so bile del kriminalistične preiskave, sta bila tudi šef varnostno-obveščevalne službe (Soa) Josip Buljević, ki mu je medtem potekel mandat ter eden izmed menedžerjev živilskega koncerna Agrokor.
Milanović je takrat ocenil, da je "bistvo zgodbe" v tem, da so se "slabi fantje razburili" zaradi boja proti korupciji. Podobno je poročal tudi Jutarnji list, ki je izpostavil, da so bile z objavo informacij o nadziranih izpiskih kompromitirane policijske operacije proti pripadnikom skupin organiziranega kriminala v Zagrebu in Slavoniji.
Milanović je sicer na seji vlade konec oktobra zaradi afere napadel predsednika HDZ Karamarka, ki je bil pred leti šef obveščevalne službe, potem pa do konca lanskega leta tudi notranji minister. Hrvaški mediji so poročali, da ima Karamarko še zmeraj "svoje ljudi" na visokih položajih tako v obveščevalnih službah kot v policiji.
Čeprav je Milanović dejal, da so "nekateri ljudje prišli do dokumentov, do katerih niso imeli pravice", je bilo jasno, da je govoril o Karamarku kot o osebi, ki je nepooblaščeno prišla do zaupnih dokumentov. Karamarko je obtožbe zavrnil, mediji pa so njegove izjave ocenili kot nelogične in neresnične.
