O trgovini z orožjem
Tako je bilo pravzaprav že na začetku, ko je Linić kot župan med vojno vodil krizni štab občine in kasneje naslovil kritike na Slovenijo, da ji je Reka nakazala denar za prepotrebno orožje, ki ga potem nikoli ni dobila. »Ko smo potrebovali največ pomoči, je mesto ostalo brez orožja in celo že plačanega orožja nismo dobili. Pri tem pa je sodeloval ves tedanji vrh slovenske države,« je dejal Linić leta 2000 v intervjuju za Nedeljski dnevnik. Zanimivo je, da je hrvaška policija precej kasneje, leta 2011, preden je postal Linić minister, odprla preiskavo o izginotju 830.000 nemških mark za nakup orožja iz reškega proračuna. Linić je sicer v istem intervjuju zatrdil, da je od Slovenije denar dobil nazaj in z njim zgradil osrednji trg na Reki.
Rešil kredite, vezane na švicarski frank
Leta 2000 je postal podpredsednik vlade Ivice Račana, zadolžen za gospodarstvo, kjer so se odpirala tudi vprašanja sodelovanja s Slovenijo in tudi vlaganj v privatizacijo – aktualna je že bila privatizacija Sunčanog Hvara s ponudbo slovenskih Term Čatež, ki na koncu ni bila sprejeta. Pripisujejo mu zasluge, da se je hrvaško gospodarstvo tedaj postavilo na noge.
Nato je bil Linić po Račanovem porazu na volitvah poslanec v saboru, dokler ga ni Milanović povabil v vlado na čelo ministrstva za finance. Bil je precej priljubljen, sploh po uvedbi davčnih blagajn, ki so pomenile štirideset odstotkov več prijavljenega prometa, še bolj pa zato, ker je rešil ljudi, ki so imeli nepremičninske kredite vezane na švicarski frank, s tem da je dosegel zmanjšanje obrestnih mer, potem ko je ta valuta zaradi evrske krize močno poskočila. Bil je tudi velik zagovornik uvedbe davka na nepremičnine. Po drugi strani pa so se nanj lepili številni očitki zaradi postopkov predstečajne poravnave, ki jih je spletni portal Index označil za »največji rop v hrvaški zgodovini«. ba