Mladić je najboljša leta na begu užival izjemno podporo vojske in Miloševićevega režima. Leta 1997 je živel v vojaškem počitniškem kompleksu v Stragarih blizu Kragujevca, kjer se je sprehajal po gozdovih, igral šah, namizni tenis in plaval. Da bi Mladiću omogočili udobno življenje in varnost, je Beograd celo ustanovili poseben oddelek. Nekaj časa mu je uspelo preživeti tudi z družino v Beogradu, kjer je obiskoval restavracije in nogometne tekme. Lagodno življenje pa ni moglo dolgo trajati, saj se je Srbija okoli njega počasi spreminjala. Ko so protestniki na ulicah 5. oktobra 2000 zrušili režim Slobodana Miloševića, na čelo nove vlade pa je stopil Zoran Džindžić, se je lov na Mladića pričel, a podpora znotraj režima je ostala.
S Karadžićem sta bila soseda, živel tudi v podzemnem rovu
Miloševićevi prijatelji so Mladića preselili na novo lokacijo blizu Valjeva. Vojaški kompleks je bil bolje utrjen od prejšnjega, imel je tudi podzemne bunkerje. Ko je Beograd Mladića leta 2002 uradno upokojil iz vojske, so mu generali nejevoljno morali obrniti hrbet. Skrčen krog podpornikov ga je skril v blokovskem naselju v Novem Beogradu, kasneje pa so mu našli nekaj primernih stanovanj na ulici Jurija Gagarina, kjer je slučajno živel tudi vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić. Ta se je prav tako skrival pred haaškim sodiščem, a Karadžić in Mladić nista gojila dobrih odnosov in vprašljivo je, če sta se med bivanjem v Beogradu sploh srečala.
Mladić je v Beogradu lagodno živel do 12. marca 2003, ko je ostrostrelec umoril Zorana Džindžća, policijske operacije in aretacije pripadnikov paravojaških skupin in srbskega podzemlja pa so skoraj sklenile Mladićev beg. V tem obdobju je zaostril varnostne ukrepe in nekaj časa celo živel v podzemnem rovu. Do leta 2005 so se razmere dovolj umirile, da se je lahko vrnil na ulico Jurija Gagarina, a tokrat v drugo stanovanje. Bil je precej paranoičen, septembra naj bi v stanovanjskem bloku policija celo opravljala rutinske preglede. Decembra so ga preselili v Ljubo blizu Sremske Mitrovice, vendar tam ni ostal dolgo. Februarja 2006 se je odločil zapustiti krog zaupnikov in pomoč iskati pri svaku Krstu Jegdiću.
Racijo opravili pri sosedih, okoli hiše, v kateri se je skrival, so se le sprehodili
V tem obdobju se je zgodila tudi ena bolj bizarnih racij, ko so agenti srbske obveščevalne službe BIA že prišli na dvorišče deželske koče, kjer je se je skrival Mladić. Racijo so opravili v sosednji hiši, ki je pripadala Krstovemu bratu Vukosinu, okoli hiše, v kateri se je skrival Mladić, pa so se zgolj sprehodili, ker lastnika ni bilo doma. Po dogodku se je Mladić ponovno preselil in pomoč poiskal pri bratrancu Branislavu v Lazarevem.
V propadajoči kmečki hiši je Mladićevo zdravje pričelo pešati. Branislav naj bi ga enkrat celo našel na tleh, po tem ko je utrpel kap, a ni želel k zdravniku. Ni se več srečeval z ženo ali sinom, čeprav sta se nekajkrat prišla kazati skozi okno. To naj bi na koncu tudi izdalo Mladića. Policija je 26. maja 2011 v vas poslala patruljo, da bi preverila dogajanje. Policist je odprl hišna vrata, stopil v zapuščeno sobo s posteljo, v kateri je nekdo ravnokar spal. Ozrl se je za vrata in tam zagledal starega in bolehnega moškega. Ko ga je vprašal, kdo je, mu je slednji odgovoril: »Sem Ratko Mladić«.
