Premier Krima Sergej Aksjonov je referendum že pred zaprtjem volišč označil za "uspešnega", po koncu glasovanja pa je ocenil, da gre za zgodovinsko odločitev. Po besedah namestnika krimskega premiera Rustama Temirgaljeva pa izidi vzporednih volitev kažejo na "zmago Krima", poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Vodja organizacijskega odbora volitev, Mihail Mališev, je že popoldne sporočil, da glasovanje poteka brez težav ali motenj. "Niti ene pritožbe nismo prejeli," je poudaril.
Tudi vodja misije mednarodnih opazovalcev Mateusz Piskorski je sporočil, da je bil referendum v celoti v skladu z mednarodnimi standardi in demokratičnimi postopki.
Drugače trdijo ukrajinski mediji, ki Rusijo obtožujejo, da so referendum zmanipulirale. Svoj glas naj bi po njihovih trditvah na referendumu oddalo tudi več ruskih državljanov, ki niso bili na seznamu volilnih upravičencev.
Na referendumu je glas oddalo okoli 85 odstotkov volilnih upravičencev, je sporočil Aksjonov. Vzporedne volitve, ki jih je opravil krimski inštitut za politične in sociološke študije, kažejo, da je priključitev Krima Rusiji podprlo 93 odstotkov volivcev.
Do poldneva glasovalo že 44 odstotkov
Do poldneva (11. ure po srednjeevropskem času) je glas oddalo več kot 44 odstotkov volilnih upravičencev, je sporočil vodja organizacijskega odbora volitev, Mihail Mališev. Dodal je, da glasovanje poteka brez težav ali motenj. "Policija ni zabeležila niti enega incidenta ali konflikta na katerem koli od volišč," je poudaril.
Bodo res živeli srečno?
Povsod po Krimu danes vihrajo ruske zastave. »To je zgodovinski trenutek, vsi bomo živeli srečno,« je ob oddaji glasu v Simferopolu poudaril krimski premier Sergej Aksjonov. »Zvečer bomo slavili,« je dodal.
Ob okrepljenih varnostnih ukrepih lahko krimski volivci glas oddajo na 1200 voliščih. Slednja bodo odprta do 19. uri po srednjeevropskem času, kmalu zatem naj bi objavili prve izide.
Vsa volišča v Sevastopolu so se odprla pravočasno, referendum pa poteka brez kršitev, je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass poudaril predsednik tamkajšnje volilne komisije Valerij Medvedev. Dodal je še, da je kljub dežju volilna udeležba precej visoka in da ljudje na oddajo glasu čakajo v vrstah.
Ljudje pred volišči stojijo v vrstah
Da je udeležba na referendumu visoka, so sporočili tudi člani opazovalne misije ruskega parlamenta, ki so dodali, da je ogromno ljudi pred volišči stalo že pred odprtjem volišč. Vodja opazovalcev Valerij Rizanski je poudaril, da volilne komisije delujejo profesionalno in usklajeno, pritožb volivcev ni. "Glasovanje poteka dobro in mirno," je zagotovil.
Priključitev k Rusiji naj bi po trditvah proruskih oblasti na Krimu podprlo več kot 80 odstotkov volivcev. Na Krimu je sicer večinsko rusko prebivalstvo.
K bojkotu referenduma so pozvali krimski Tatari, ki predstavljajo okoli 12 odstotkov prebivalstva polotoka. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je njihova skupščina danes pri Organizaciji islamskega sodelovanja in ukrajinski verhovni radi zahtevala pravico krimskih Tatarov do samoodločbe. Izidov referenduma ne bodo priznali, so sporočili.
K bojkotu pa je pozval tudi začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov. »Rezultat je bil vnaprej načrtovan s strani Kremlja kot formalno opravičilo, da pošlje svoje vojake in začne vojno, ki bo uničila življenja ljudi in gospodarske obete Krima,« je poudaril.
EU ne bo priznala "nezakonitega" referenduma na Krimu
Evropska unija ne bo priznala rezultata današnjega referenduma na Krimu, ki je "nezakonit in nelegitimen", sta danes sporočila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Za ponedeljek sta napovedala sprejem novih sankcij.
"EU ima posebno odgovornost za mir, stabilnost in blaginjo na evropski celini in bo preko vseh dostopnih kanalov še naprej sledila tem ciljem," sta sporočila v skupnem sporočilu za javnost.
Razmere so se zaostrile pred referendumom
Pred referendumom so se sicer razmere v Ukrajini močno zaostrile. V vzhodnih mestih Doneck in Harkov so bili ubiti trije aktivisti. V soboto so Moskvi naklonjeni protestniki tudi napadli stavbo varnostne službe v Donecku in zahtevali izpustitev svojega guvernerja ter pravico do glasovanja na referendumu o priključitvi svoje regije Rusiji. Zbralo se je kakih 5000 ljudi.
Na vzhodu Ukrajine podpora referendumu na Krimu
Podporo današnjemu referendumu na Krimu o priključitvi Rusiji izražajo tudi na vzhodu Ukrajine. V Harkovu se je zbralo 3000 ljudi, ki zahtevajo tudi preoblikovanje Ukrajine v federacijo, kakih tisoč ljudi se je zbralo v Donecku, poročajo tuje tiskovne agencije.
V resoluciji, ki ji protestniki v Harkovu izražajo podporo, pozivajo »ozemeljske skupnosti na jugovzhodu, od Odese do Harkova, k združitvi naporov za pripravo hkratnih plebiscitov in federalizacijo Ukrajine«, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Pred referendumom na Krimu so se razmere na vzhodu Ukrajine v zadnjih dneh močno zaostrile. V Harkovu in Donecku so bili v spopadih med proukrajinskimi in proruskimi demonstranti ubiti trije aktivisti.
V soboto so Moskvi naklonjeni protestniki tudi napadli stavbo varnostne službe v Donecku in zahtevali izpustitev samooklicanega guvernerja ter pravico do glasovanja na referendumu o priključitvi svoje regije Rusiji. Zbralo se je kakih 5000 ljudi.
Tudi danes je kakih tisoč ljudi zahtevalo izpustitev samooklicanega guvernerja Pavla Gubareva, potem ko so ga oblasti v Kijevu 6. marca prijele in zaprle za dva meseca zaradi organizacije množičnih protestov in separatizma, potem ko je pozival k pripravi referenduma o odcepitvi regije Doneck.
Protestniki so nato vdrli v lokalni sedež ukrajinske varnostne službe USB in urad tožilca. Pri tem niso naleteli na odpor policije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dogovor Moskve in Kijeva za začasno premirje na Krimu
Poveljniki ruske in ukrajinske vojske na Krimu so se dogovorili, da oporišča ukrajinske vojske do petka, 21. marca, ne bodo več blokirana, je danes sporočil začasni ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuh. To premirje je potrebno za ponovno oskrbo vojske v oporiščih, ki je sedaj motena, je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Ruske enote so zasedle Krim v začetku meseca ob pomoči proruskih milic v odgovor na padec proruskega režima v Kijevu. Oporišča ukrajinske vojske na tem polotoku na jugu Ukrajine tako blokirajo ruska vojska ali proruske milice, zato je njihova oskrba motena. Na Krimu naj bi bilo že več kot 20.000 ruskih vojakov.
Tenjuh pa je na seji vlade v Kijevu danes povedal, da so na Krimu dosegli začasno premirje, ki bo omogočilo oskrbo ukrajinskih vojakov na polotoku.
»Poveljniki so dosegli dogovor, po katerem do 21. marca ruske enote ne bodo sprejemale nobenih ukrepov za blokado naših enot, zato bodo v tem času v celoti obnovile svoje zaloge,« je pojasnil.
Dodal je, da so ukrajinske enote na Krimu v stanju bojne pripravljenosti, da pa so razmere mirne. »Kar zadeva naša vojaška oporišča, so se razmere normalizirale,« je dejal.
Kličko: Ukrajinski vojaki tudi po referendumu na Krimu
Ukrajinski vojaki bodo tudi po referendumu, na katerem prebivalci ukrajinskega Krima danes odločajo o priključitvi Rusiji, ostali na polotoku, je napovedal vodja prozahodne stranke Udar Vitalij Kličko. Za današnjo izdajo nemškega časnika Bild je Kličko ponovil še, da referendum o prihodnosti Krima ni legitimen.
»Ne želimo vojne, nočemo, da bi morali ukrajinski in ruski vojaki streljati eden na drugega,« je poudaril Kličko. Je pa pozval k sankcijam, ki naj bi bile »jasen signal (ruskemu predsedniku Vladimirju) Putinu, da to kršenje človekovih pravic na Krimu ne more ostati brez odgovora«.
Kličko je bil do Moskve zelo oster. »Rusija z neverjetno agresijo provocira našo državo. Referendum o prihodnosti Krima ni legitimen in ga ne bomo sprejeli,« je še izpostavil.
Ostali bodo v vojašnicah
Prav tako je zagotovil, da oblasti v Kijevu ukrajinskih vojakov ne bodo umaknile s Krima. »Naši vojaki bodo tudi v prihodnje ostali v svojih vojašnicah na Krimu,« je napovedal.
Za nemški časnik Tagesspiegel pa je spregovorila tudi nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko. Voditelje demokratičnega sveta je pozvala, da naj v primeru ruske agresije na Ukrajino "uporabijo najmočnejši instrument".
Lavrov in Kerry tudi po telefonskem pogovoru brez zbližanja stališč
Ameriški državni sekretar John Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov tudi v novem telefonskem pogovoru o spornem referendumu na Krimu v soboto nista zbližala stališč. Kot so sporočili iz Moskve, je Lavrov znova branil krimski referendum in zagotovil, da je ta v skladu z mednarodnim pravom, poročajo tuje tiskovne agencije.
Pravica prebivalcev Krima do samoodločbe je v skladu z mednarodnim pravom, so Lavrovove besede po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes povzele oblasti v Moskvi. Kot so sporočili iz ruskega zunanjega ministrstva, je do telefonskega pogovora prišlo na pobudo ameriške strani. Lavrov je v njem vztrajal, da bi moral biti izid referenduma izhodiščna točka v snovanju prihodnosti polotoka.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja PutinaDmitri Peskov je sicer zatrdil, da ne gre za nikakršno novo hladno vojno. »Z vsem srcem upamo, da bo prevladala modrost, naša in naših partnerjev, da ne bo prišlo do še globljih konfrontacij glede Ukrajine,« je v soboto v pogovoru za televizijo Ren-TV dejal Peskov.
Dodal je še, da se kljub »dramatičnim razlikam v stališčih« pogovori med zahodom in Rusijo o Ukrajini nadaljujejo. Da bi svet Rusijo zaradi konflikta izoliral, pa je po njegovem »nelogično, nerealistično in absurdno«. Smo namreč v času globalizacije in »absolutne obojestranske gospodarske odvisnosti«, je spomnil v odgovoru na vprašanje o morebitnih sankcijah Zahoda. »Gospodarsko smo od Zahoda odvisni ravno toliko, kot je Zahod odvisen od nas,« je izpostavil.
