V New York Timesu je mogoče čez celo stran natisniti svoje mnenje za 104.000 dolarjev. Toliko namreč tam stane celostranski oglas s poljubno vsebino.
To je eno od poglavij zapletene zgodbe med orjaško spletno trgovino Amazon in vplivno založniško hišo Hachette ter nekaterimi drugimi, tudi evropskimi založbami. Hachette ima sicer sedež v Parizu, a je protagonist dogajanja njena ameriška podružnica. Več mesecev trajajoči spor, v katerem gre predvsem za denar, je minuli teden prerasel v pisateljski aktivizem: Douglas Preston in več kot devetsto drugih pisateljev je v bran vzelo založbo. V New York Timesu so objavili oglasno sporočilo, da Amazon z nižanjem cen knjig uničuje življenje pisateljev, na plečih katerih je ta spletna trgovina pravzaprav zrasla. Amazon je od založbe zahteval prodajne pogoje, pod katerimi bi knjige dosegle bralce po vse nižjih cenah. Navzven so to prikazali kot boj za pravice bralcev. Toda poznavalci dogajanja opozarjajo, da gre predvsem za prerivanje na trgu (elektronskih) knjig.
Izkoriščanje pisateljev?
Ker Amazonovi prodajni uspehi zadnja leta niso več takšni, kot so bili, naj bi se največji svetovni spletni trgovec odločil za taktiko, s katero želi povečati prodajo in lasten zaslužek, četudi na račun dobička založb. Zato so amazonovci v (proti)argumentaciji začeli tudi kazati s prstom: založniki in pisatelji, kot je Douglas Preston, so bogati, bralci pa revni. Takšen svet je krivičen in Amazon ga namerava spremeniti.
Douglasa Prestona je, ko so ga obiskali novinarji New York Timesa, takšna Amazonova poenostavitev zabavala. »Tehnološki milijarderji pravijo, da je neki pisatelj 'bogat'? Očitno so živčni,« se je pisatelj, čigar zaslužki so res zelo oddaljeni od zaslužkov lastnikov Amazona, a ki je obenem tudi sam precej premožen, odzval na poskus diskreditacije.
Ko so se premožneži začeli med seboj obkladati z zmerljivko »bogataš«, je spor pridobil bizarne razsežnosti.
Dogajati se je začelo, da je Amazon upočasnil dostavo knjig »neposlušnih« založb. Na knjige, ki jih je bilo prej mogoče prejeti v dveh dneh, je zdaj treba čakati tudi do deset dni. Drastično se je zmanjšalo tudi število prednaročil za avtorje, kot je Preston, priljubljen pisec trilerjev in grozljivk. Njegov predzadnji roman je teden dni pred izidom na Amazonovi spletni strani naročilo petindvajset tisoč bralcev. Njegov zadnji roman pa je vnaprej naročilo komaj nekaj tisoč bralcev, so ugotovili pri New York Timesu. Amazon s »prodajnimi taktikami« lahko doseže tudi to, da se prodajna uspešnica spremeni v poraz.
Takšen omnipotentni monopol v svetu knjig, ki je emotiven, intimen in ljubiteljski, ne bi smel obstajati, opozarjajo Prestonovi somišljeniki. Strasti so se tako razvnele, da je na dogajanje postal pozoren ves svet.
Na nasprotni strani so drugi pisatelji in bralci knjig vzeli v bran Amazon. Spletna peticija, objavljena na strani Change.org (angl. Sprememba), opozarja, da založbe, kot je Hachette, z avtorji ne ravnajo etično in jih zelo slabo plačujejo. Po trditvah peticije naj bi avtorjem pripadalo zgolj deset do dvanajst odstotkov maloprodajne cene knjige, ostalo pa poberejo založbe. Medtem pa Amazon avtorjem, ki izdajajo knjige v samozaložbi in jih prodajajo prek Amazonove spletne trgovine, prepusti od petintrideset do sedemdeset odstotkov cene.
Težave največjega spletnega trgovca
V nemškem časopisu Spiegel so opozorili, da določene (ideološke) razlike med Amazonom in založbami vsaj navidez res obstajajo. Amazonova nemška podružnica v Münchnu ne daje občutka elitizma – pisarna njenega predsednika uprave Ralfa Kleberja je velika komaj dvajset kvadratnih metrov. »Kleber ne razume, zakaj založniki prirejajo bleščeče zabave in uredniki založb živijo v luksuznih vilah,« so zapisali v Spieglu. Dejstvo je, da čeprav je Amazonov letni promet petdeset odstotkov višji od prometa Coca-Cole, so dividende Amazona enaintridesetkrat večje kot pri Coca-Coli.
Toda to je lahko tudi znamenje širših poslovnih težav Amazona. Zato so se v New York Timesu že vprašali, ali se dvajsetletno cvetoče obdobje končuje. Priljubljeni spletni trgovec se je v zadnjem času spopadel z najmanj dvema aferama: poročilom o nečloveških razmerah in časovnem pritisku, pod katerim morajo delati Amazonovi skladiščniki, in ukrepom Evropske unije, ki je preprečila, da bi se Amazon pri prodaji elektronskih knjig še naprej izogibal davku na dodano vrednost s pomočjo registracije enega od svojih sedežev v Luksemburgu. Tam je DDV na elektronske knjige, ki so v središču aktualnih sporov, zelo nizek; a od letos mora biti davek obračunan tam, kjer živijo kupci. Ker je DDV na elektronske knjige v večini članic EU mnogo višji, se bo navsezadnje višja cena poznala potrošnikom. Amazonu pa se bo poznal padec prodaje. In – paradoksno – vse skupaj se bo poznalo tudi založnikom in avtorjem. Zdi se, da je Amazon tako velik, da za seboj, hote ali nehote, povleče ves knjižni trg. Prerivanje »bogatih« pa je prerivanje v agoniji. Na račun bralcev.ušk