S konzulom smo se pogovarjali o izzivih, pred katere je postavljena Jordanija, ki jo tako kot nas ogrožajo huda ekonomska kriza, vojne na Bližnjem vzhodu, ukrajinsko-ruski spor in teroristični napadi, pa o begunski problematiki in življenju mladih v Jordaniji.
Ste konzul kraljevine Jordanije, ene najstabilnejših in najrazvitejših držav na Bližnjem vzhodu. Kako uspeva Jordaniji ohranjati mir in stabilnost, ko pa je obkrožena z državami, v katerih divjajo oboroženi konflikti?Univerzalno pravilo pravi, da smo vsi ljudje enakopravni, ne glede na raso, barvo, vero ali na katero koli drugo stvar, ki bi ločevala ljudi. Kraljevina Jordanija se drži teh načel, v Jordaniji so enakopravni vsi prebivalci, ne glede na to, ali so to njeni državljani ali priseljenci.
Kako živijo moji vrstniki, predvsem dekleta v Jordaniji? So v šolah enakopravna?Enakopravnost velja tudi v šolah. Kakovost šol je sicer različna, a človekove pravice se spoštujejo. Ta načela veljajo že desetletja. Kraljica Rania pa je s svojim načinom življenja živi primer za državljanke Jordanije. Že od nekdaj se namreč bori za pravice žensk, in to povsod po svetu, ne samo na Bližnjem vzhodu.
Se sosednje države, kjer zdaj divja vojna, na primer Sirija, zelo razlikujejo od Jordanije?Pravila in način življenja so zgodovinsko gledano v veliki meri podobni tistim v Jordaniji. A v drugih državah imajo zelo močan vpliv verski voditelji; ta vpliv pogosto prevladuje tudi v politiki. Na islam se danes gleda predvsem kot na varnostno vprašanje, prezrejo pa se njegovi civilizacijski, kulturni in znanstveni dosežki.
Zakaj je lahko prišlo do tega?Ker kriminalci, teroristi in različni nezadovoljneži izkoriščajo islam kot izgovor za svoja izprijena početja. V bistvu se borijo za svoje koristi, za prevlado, vse to pa počnejo »v imenu islama«.
Kako si razlagate odločitev mladih Evropejk, da začnejo v dobi globalizacije živeti in se oblačiti v skladu z muslimansko kulturo, ki sploh ni njihova?V njihovem početju vidim dva razloga. Pravil življenja v številnih islamskih državah sploh ne poznajo, po drugi strani pa so spreobrnjenke zasičene s tako imenovanim modernim načinom življenja mladine v Evropi.
Kaj bi lahko moja generacija prispevala k verski in medkulturni strpnosti, da v prihodnje ne bi prihajalo do ekstremnih dogajanj?Vztrajno je treba zagovarjati enakopravnost med ljudmi, ne glede na spol, vero, barvo itd. Družba v Evropi je nestrpna, namesto socialne enakopravnosti prevladuje boj za ekonomsko premoč, ne glede na dejstvo, da je precej prebivalcev revnih. Revščina pa često vodi v nasilje in zmotno razmišljanje, da je mogoče s preseljevanjem izboljševati življenjsko raven ljudi.
Nedavni dogodki so vašo državo potegnili v vrtinec dogodkov, zaradi katerih se je morala tudi Jordanija vojaško angažirati. Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi se stanje stabiliziralo in bi bilo tako mirno kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so hipiji prosto potovali čez Bližnji vzhod v Indijo?Jordanija je bila v svoji zgodovini vedno strpna do vseh prebivalcev in sosedov, terorizem in hudo nasilje pa vsako državo silijo, da se zaščiti z vsemi sredstvi. Zaščita prebivalcev je temeljna dolžnost vsake države.
Vaša država je gostoljubno sprejela veliko beguncev. Kakšen nasvet bi glede begunske problematike dali Evropi?Preseljevanje in priseljevanje v Evropo ni rešitev. Evropa ne more sprejemati tujcev, ki bi si lahko doma našli delo in zagotovili primerno življenje. Razviti svet naj ekonomsko pomaga Afriki in Aziji. Predvsem naj poskrbi za primerno izobrazbo tamkajšnjih prebivalcev, saj imajo ogromno bogastva doma, le izkoriščajo ga ne.
Kako vplivajo begunci na socialno in kulturno življenje v Jordaniji?Jordanija je ena redkih arabskih držav, ki nimajo nafte. Prav tako primanjkuje vode, zato se z velikim številom beguncev položaj Jordancev poslabšuje. Vse manj je delovnih mest, cene nepremičnin in življenjskih potrebščin pa naraščajo. Vendar pa Jordanija kljub vsemu beguncem ponuja zatočišče; kolikor je mogoče, skrbi tudi za njihovo zdravje in šolanje.
Od leta 1964 živite v Sloveniji, tu ste si ustvarili tudi družino. Ali zaznavate versko, rasno ali kulturno nestrpnost v Sloveniji?Ne, nikakršne nestrpnosti ne čutim.
Prispevek je nastal v okviru projekta Obrazi prihodnosti, seriji Dnevnikovih novinarskih delavnic, v katerih sodelujejo mladi novinarji s srednjih šol po vsej Sloveniji.
