Včeraj je v Kijevu prihajalo do občasnih spopadov med policijo in nasprotniki vladavine predsednika Viktorja Janukoviča, so pa bile razmere precej bolj mirne kot v noči na sredo, ko so izbruhnili spopadi, potem ko je vladna večina blokirala poskuse opozicije, da bi dosegla ustavne spremembe in zmanjšala predsedniška pooblastila, nato so se vneli ulični spopadi na osrednjem kijevskem trgu Maidan. Kdo natančno jih je sprožil, ni znano, izbruhnili so po tistem, ko so protestniki začeli zapuščati vladna poslopja, kot je predvideval dogovor, ki je v zameno ponujal amnestijo za aretirane demonstrante. Protestniki trdijo, da so spopade izzvali provladni agenti, oblasti pa pravijo, da jih je zakuhala radikalna desnica.
Še nepojasnjena zamenjava načelnika oboroženih sil
Protesti so se razširili na najmanj tri mesta v zahodnem delu države. V Lvovu in Ivano-Frankivsku so protestniki po poročanju BBC zavzeli poslopja regionalnih oblasti, v Ternopilu pa zažgali glavno policijsko postajo. Janukovič je dejal, da je opozicija »prestopila rdečo črto«, ker ni obsodila nasilja. Napovedal je, da njene voditelje čakajo hude posledice, če se ne bodo ogradili od nasilja. Voditelja opozicije Vitalij Kličko in Arsenij Jatsenjuk pa sta dejala, da mora vlada z ulic takoj odpoklicati oborožene sile in s tem končati nasilje.
Ukrajinske oblasti so včeraj tudi sporočile, da so uvedle protiteroristično operacijo. Najvišji predstavnik za državno varnost Aleksander Jakimenko je dejal, da bi v operaciji lahko sodelovale enote notranjega ministrstva, mejne policije in tudi vojska, obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da krepi varovanje vojaških objektov. Potem je pozno zvečer prišla še novica, da je Janukovič odstavil načelnika ukrajinskih oboroženih sil Volodimirja Zamana. Zamana je zamenjal poveljnik ukrajinske mornarice Jurij Iljin. Kaj natančno je botrovalo tej odločitvi, sprva ni bilo znano. Pred tem se je ugibalo, da bi lahko zaradi dogodkov prvič v sodobni zgodovini na ulice poslali vojsko. Opozorilo, da bi to imelo »posledice«, je v Ukrajino poslalo ameriško obrambno ministrstvo. »Sodelovanje (ukrajinske vojske v posegu proti protestnikom) bi imelo posledice za naše vojaško sodelovanje,« so sporočili iz Pentagona. Podoben poziv je na ukrajinsko vojsko poslala tudi zveza Nato, kar vse kaže, da je posredovanje vojske morda res (bila) ena od možnosti, o kateri je razmišljala oblast.
EU in ZDA bodo usklajevale ciljne ukrepe
Danes dopoldan bodo v Ukrajino odpotovali zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske, ki se bodo zavzeli za konec nasilja. Nato bo v Bruslju izredno zasedanje zunanjih ministrov članic Evropske unije. Na dnevnem redu bodo mogoči ukrepi proti Ukrajini. Več najvidnejših politikov je že napovedalo možnost omejenih ciljnih ukrepov, med njimi predsednik komisije Jose Manuel Barroso, francoski predsednik François Hollande in poljski premier Donald Tusk. Ukrepe naj bi uvedli proti »odgovornim za nasilje«, kot sta dejala Tusk in Hollande.
Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da se je o obisku treh zunanjih ministrov pogovarjala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in da sta se strinjala, da bodo storili vse potrebno, da preprečijo stopnjevanje nasilja, in da bodo še naprej ostali v tesnih stikih z Moskvo glede položaja v Ukrajini.
»Še vedno verjamemo, da je ukrajinsko krizo mogoče rešiti z dialogom, toda tisti na obeh straneh, ki podpihujejo nasilje, bodo podvrženi ukrepom,« je zapisal ameriški veleposlanik Geoffrey Pyatt. Podpredsednik Joe Biden je oblasti pozval, naj predlagajo politične reforme. ZDA se bodo glede ukrepov usklajevale z EU kljub znameniti zgodbi s pomočnico ameriškega zunanjega ministra Victorio Nuland, ki je ob razpravi o Ukrajini glede Evropske unije uporabila verjetno najbolj pogosto psovko v angleškem jeziku.
Rusija trdi, da gre za poskus državnega udara
Rusija po drugi strani trdi, da gre v Ukrajini za državni udar. Kot je ocenil tiskovni predstavnik predsednika Putina, Dmitrij Peskov, so za nasilje odgovorni skrajneži, ki nasprotujejo oblastem. Ti so se po Peskovu kljub izpolnitvi dogovora o pomilostitvi aretiranih protestnikov takoj po tem zatekli k nasilju, to dejanje pa »v Moskvi razumemo izključno kot poskus državnega udara«.
Nestabilnost v Ukrajini, razpeti med EU in Rusijo, se vleče od novembra, ko so oblasti odpovedale predvideni podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. To je zlasti v zahodnem, bolj proevropskem delu države povzročilo burne odzive, medtem ko je vzhod bolj proruski. Decembra je Janukovič nato dosegel dogovor z Rusijo o nižjih cenah energentov in o ruskem nakupu ukrajinskih državnih obveznic, torej o denarnem posojilu, kar je pomenilo, da se oblast bolj naslanja na Moskvo. Protesti so se nadaljevali tudi januarja in terjali nekaj žrtev, torek pa je bil s 26 žrtvami najbolj krvav dan doslej.
