Ruski predsednik Vladimir Putin je danes sprte strani v Ukrajini znova pozval k dialogu. Po srečanju z voditelji štirih članic Skupnosti neodvisnih držav - Belorusije, Armenije, Tadžikistana in Kirgizistana - je dejal, da je stališče usklajeno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), poročajo tuje tiskovne agencije.

Obstaja možnost za nov fašizem in militantni nacionalizem

Na današnjem srečanju je Putin pred petkovo 69. obletnico konca druge svetovne vojne opozoril, da obstaja možnost za nov fašizem in militantni nacionalizem. Opozoril je, naj se Ukrajina ne pusti zapeljati v tovrstno ideologijo, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

»Primer Ukrajine kaže, da takšna neodgovorna politika v Ukrajini vodi do bede in izgub,« je poudaril ter dodal, da to vodi do tega, da sto tisoči nimajo nobene možnosti mirnega in dostojanstvenega življenja. Obenem je ocenil, da se proruska stran v Ukrajini boji možne izgube manjšinskih pravic.

Putin je po sredinem pogovoru s švicarskim zunanjim ministrom in predsedujočim Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Didierom Burkhalterjem proruske aktiviste na jugu in vzhodu Ukrajine znova pozval, naj preložijo vrsto referendumov, katerih izvedbo so napovedovali za ta konec tedna. Kot je ocenil, bi bilo treba referendume preložiti in tako »ustvariti pogoje, nujno potrebne za dialog«.

Oboroženci s krvjo na rokah

»Dialog s teroristi ni mogoč in je nepredstavljiv,« je danes v sporočilu za javnost poudarilo ukrajinsko zunanje ministrstvo. Krivda za konflikt, v katerem je v minulih tednih umrlo več deset ljudi, več sto pa je bilo ranjenih, je na »ruskih agresorjih proti naši državi«, so poudarili.

Tudi začasni predsednik Oleksander Turčinov je poudaril, da se ne bodo pogajali z oboroženci, ki imajo »kri na rokah«.

Vodja sveta za nacionalno varnost Andrej Parubij je danes napovedal tudi nadaljevanje »protiteroristične operacije« na vzhodu Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

A hkrati so v Kijevu izrazili pripravljenost na pogajanja s političnimi strankami in predstavniki iz pokrajin na vzhodu.

Podobno je pripravljenost na pogovore izrazil tudi vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin. Gre za to, da se izognemo nadaljnjemu prelivanju krvi, je dejal. Izrazil je sicer dvom, ali so taki tudi interesi Kijeva.

Jacenjuk: Putin prodaja meglo

Če bodo separatisti prisluhnili pozivu Putina o preložitvi referenduma, Kijev pa bo ustavil vojaške operacije in sprejel ukrepe za začetek dialoga, bi Ukrajina lahko izšla iz te situacije, ki se sedaj samo poslabšuje, je nato dejal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je v odzivu Putina obsodil, da prodaja meglo. Kot je poudaril, v Ukrajini za 11. maj ni napovedan noben referendum. »Če so teroristi in separatisti, ki imajo podporo Rusije, dobili ukaz o preložitvi tistega, kar ni bilo predvideno, gre za njihovo notranjo poravnavo računov,« je dejal.

Putinov poziv v EU sicer jemljejo na znanje, a izpostavljajo, da bodo pozorno spremljali, ali bodo besedam sledila tudi dejanja, je danes v Bruslju še povedala tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Maja Kocijančič. Ob tem je ponovila znano stališče, da EU odločno podpira ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine.

Medtem je danes nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pozdravil Putinov konstruktiven ton glede Ukrajine in pozval k takojšnji uresničitvi dogovorjenega v sredo v Moskvi s predsedujočim Ovseju. »Razmere so kritične, vendar še vedno obstaja možnost, da se lahko z diplomatskimi sredstvi izognemo novemu stopnjevanju nasilja in popolni izgubi nadzora v vzhodni Ukrajini,« je dejal po poročanju AFP.

Obama umika Rusijo s seznama držav s trgovinskimi ugodnostmi

Ameriški predsednik Barack Obama je obvestil kongres, da je črtal Rusijo s seznama držav z določenimi trgovinskimi ugodnostmi. Uradno zaradi tega, ker je Rusija sedaj že razvita država in ne potrebuje pomoči, namenjene državam v razvoju.

Obama je Rusijo umaknil iz splošnega sistema preferenc (GSP), ki državam v trgovanju z ZDA zagotavlja nižje carine in druge ugodnosti. Obama je kongres obvestil, da GSP lahko uživajo le države v razvoju, Rusija pa je sedaj gospodarsko že dovolj razvita. Ruski izvoz v ZDA bo po novem deležen normalnih carin, kot velja za vse razvite države brez posebnih prostotrgovinskih sporazumov z ZDA.

Ruski izvoz sedaj dražji

To pomeni, da bo ruski izvoz sedaj dražji. Leta 2012 je imela Rusija zaradi GSP okoli 544 milijonov vredne ugodnosti. ZDA so takrat v okviru GSP uvozile brez carin za 19,9 milijarde dolarjev blaga. Obamov ukrep glede Rusije začne veljati v 60 dneh od obvestila kongresu.

ZDA bi sicer Rusijo črtale s seznama GSP 1. januarja 2016, ker ji je Svetovna banka lani povišala status. Tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost Caitlin Hayden je dejala, da ruska politika do Ukrajine ni neposredno povezana z GSP, vendar pa je prav zaradi nje sedaj pravi trenutek za umik ugodnosti.

Ruska vojska testno izstrelila tri balistične rakete

Tri rakete, ki bi bile lahko opremljene z jedrskimi konicami, so izstrelili v okviru vojaških vaj ob prisotnosti predsednika Vladimirja Putina. Vse so zadele predvidene cilje, predstavniki Kremlja pa so se ob tem pohvalili, da so ruske jedrske sile v stalni bojni pripravljenosti.

V izjavi, ki jo je prenašala televizija, je Putin izpostavil, da so bile vaje načrtovane že novembra in tako nakazal, da naj ne bi bile povezane z dogajanjem v Ukrajini. Bile naj bi uvod v petkove slovesnosti v Rusiji ob obletnici konca druge svetovne vojne.

Četverici visokih gostov je Putin obenem zatrdil, da jedrske sposobnosti Rusije ostajajo močne. »Bili ste priča veliki pripravljenosti in koheziji ofenzivnih in obrambnih strateških sil naše države,« je dejal.