»Pozdravljamo hitro ukrepanje senata, ki je preseglo strankarske delitve v imenu skupne nacionalne varnosti,« je v sredo iz Evrope sporočila Bela hiša.
Senatni odbor za mednarodne odnose je s sicer majhno večino deset proti sedem in enim vzdržanim glasom potrdil predlog resolucije, ki dovoljuje akcijo v trajanju največ do 90 dni, prepoveduje udeležbo vojakov na terenu in na vztrajanje republikanca Johna McCaina vključuje tudi zahtevo po zmanjšanju vojaških zmogljivosti Asadovega režima.
Težje bo s potrditvijo resolucije v predstavniškem domu
Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid je izrazil mnenje, da bodo resolucijo prihodnji teden potrdili, ker imajo dovolj glasov. Potrebnih bo več kot 60 glasov, da se onemogoči obstrukcija.
Republikanec iz Kentuckyja Rand Paul je namignil, da bo morda skušal ovirati sprejem resolucije, ker ne vidi potrebe po posredovanju.
Težje bo s potrditvijo resolucije v predstavniškem domu, ne glede na izraženo podporo. Kaže, da se bo ponovno oblikovala nenačelna koalicija liberalnih demokratov in pripadnikov gibanja čajanke, ki so konec julija skorajda odvzeli denar tajnim programom nadzora ameriške vlade.
Težave so se napovedale že med sredinim zaslišanjem državnega sekretarja Johna Kerryja, obrambnega ministra Chucka Hagla in načelnika štaba združenih poveljstev generala Martina Dempseyja v odboru za zunanje zadeve predstavniškega doma.
Tam so bili veliko bolj ostri do predstavnikov administracije v senatu in prišlo je celo do ostrih prepirov. Tudi tisti, ki dvomijo v upravičenost vojaškega posredovanja, se strinjajo, da je Asad uporabil kemično orožje proti lastnemu prebivalstvu, vendar ne vidijo interesov ZDA ali pa se bojijo nove vojne.
Vprašanje o nevarnosti maščevanja sirskega režima
Republikanec Jeff Duncan iz Južne Karoline je dejal, da se je pogovarjal z osnovnošolci, ki jim je jasno, da ZDA ne smejo v tuje državljanske vojne, kjer ni »dobrih fantov«. Kerryja je vprašal, ali mu je oblast stopila v glavo, da ima tako veliko željo pritisniti na sprožilec.
Ta je, precej razburjen, ponovil, da bodo ukrepali zaradi lastnega interesa in za uveljavitev prepovedi uporabe kemičnega orožja. »Če to ne bo uveljavljeno, bo svet manj varen, enaki naši državljani, ker bo večja verjetnost, da bo nekdo nekje prišel do tega orožja,« je dejal Kerry.
»Skrbi me, da bodo napadi proti režimu utrdili radikalne islamiste. Ta film smo že videli v Afganistanu. Videli smo, kaj se je zgodilo v Egiptu, v Libiji. Videli smo, kaj je prinesla arabska pomlad. Nič dobrega. Skrajneži so zapolnili prazni prostor,« je dejal teksaški republikanec Mike McCaull.
General Dempsey je odgovoril na vprašanje o nevarnosti maščevanja sirskega režima. Dejal je, da lahko Sirija z raketami napade sosednje države ali ameriške cilje v regiji ter vzpodbudi druge skupine, da napadejo ameriške cilje.
Omejena vojaška akcija bo po besedah obrambnega ministra Hagla stala nekaj deset milijonov dolarjev
Kerry, Hagel, Dempsey in ostali člani administracije bodo z lobiranjem nadaljevali tudi v naslednjih dneh, dokler kongres predvidoma prihodnji teden ne bo glasoval o resoluciji. V petek zvečer se v ZDA vrne Obama, ki se v Rusiji udeležuje vrha G20.
Njegov pristop do Sirije je med drugimi kritiziral tudi nekdanji obrambni minister ZDA Donald Rumsfeld, ki je Obamo označil za najšibkejšega predsednika ZDA v njegovem življenju. »Ni srednje poti. Ali greš in spremeniš režim, ali pa ne storiš nič,« je v torek dejal 81-letni režiser vojne proti Iraku leta 2003.
Proti vojaškemu posredovanju v Siriji je še vedno Rusija in njeno veleposlaništvo v Washingtonu je zaprosilo za srečanje ruske delegacije s kongresniki. Predsednik predstavniškega doma republikanec John Boehner je to zavrnil.
Proti posredovanju pa je tudi Katoliška cerkev v ZDA. V pismu Obami so škofje posvarili, da bi napad lahko imel »nezaželene negativne posledice«. Administracijo so pozvali, naj si »neutrudno« prizadeva za končanje sirske državljanske vojne.
