Obama in Merklova sta govorila predvsem o vse bolj napetem položaju na vzhodu Ukrajine. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, sta ponovno pozvala Moskvo, naj umakne svoje sile z območja na meji z Ukrajino. Podkrepila pa sta tudi pomen močne finančne podpore mednarodne skupnosti Ukrajini.
V ospredju četrtkovega telefonskega pogovora med Obamo in Merklovo so bile sicer tudi priprave na srečanje zunanjih ministrov ZDA, Rusije, Ukrajine in visoke zunanjepolitične predstavnice, so še sporočili iz Berlina. To srečanje naj bi se odvilo prihodnji četrtek v Ženevi.
Ameriška vojska v države vzhodne Evrope
Poveljnik Natovih vojaških enot v Evropi general ameriških zračnih enot Philip Breedlove je v sredo povedal, da bi ameriške enote lahko napotili v države članice zavezništva v vzhodni Evropi, da bi pomirili njihove skrbi zaradi ruske vojaške grožnje Ukrajini.
Za tiskovno agencijo AP je Breedlove povedal tudi, da ni izključeno sodelovanje tudi drugih držav poleg ZDA. Zavezništvo je generalu sicer naročilo, da mora načrt za pomiritev zaveznic najbliže Rusiji pripraviti do torka, sam pa je povedal, da namerava načrt predstaviti že pred iztekom roka. Načrt naj bi vključeval kopenske, zračne in morske ukrepe.
Lavrov: Protirusko razpoloženje ogroža evropsko stabilnost
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes na srečanju z ruskimi nevladnimi organizaciji posvaril, da protirusko razpoloženje glede ukrajinske krize ogroža evropsko stabilnost. Lavrov je omenjeno dejal potem, ko je ameriški predsednik Barak Obama zagrozil s tretjim krogom sankcij proti Moskvi, če bo prišlo do poglobitve ukrajinske krize.
"Trenutno protirusko razpoloženje in vse več rasizma in ksenofobije v številnih državah Evropske unije, porast številnih ultranacionalističnih skupin in popustljivost do neonacizma, ne glede na to, ali je to v Ukrajini ali drugje, na očiten način ogroža evropsko stabilnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Lavrov.
Vodja ruske diplomacije je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina še dejal, da je ukrajinsko krizo moč reči samo, če se bodo nehala prizadevanja, da bi ukrajinsko začasno vlado razglasili za zakonito.
Lavrov se je tudi zavzel za pravna zagotovila za ukrajinsko nevtralnost in poudaril, da Moskva nasprotuje vstopu Ukrajine v Nato.
Ruski zunanji minister je tudi dejal, da je Moskva pripravljena na štiristranska pogajanja prihodnji teden z ZDA, EU in predstavniki Ukrajine in da bi na dnevnem redu lahko bilo tudi vprašanje ukrajinskega plinskega dolga Moskvi.
Jacenjuk za ravnotežje med centralno državo in regijami
Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je danes na pogovorih v Donecku ponudil večja pooblastila vzhodu države. Več podrobnosti o tej ponudbi zaenkrat sicer ni znanih, prav tako pa ne, ali je zadovoljila proruske separatiste, ki so razglasili neodvisnost in želijo priključitev Rusiji.
Kot poroča britanski BBC, poskuša Jacenjuk na vzhodu Ukrajine tamkajšnjim prebivalcem zagotoviti, da bo vlada v Kijevu zagotavljala varnost in gospodarski napredek vzhodnih regij. Doneck in druga mesta na vzhodu Ukrajine so sicer glavna volilna baza Stranke regij.
Ni se sicer sestal s predstavniki separatistov, ampak samo s predstavniki lokalnih oblasti in gospodarstva. Med srečanjem, na katerem so bili lahko prisotni tudi novinarji, pa se je zavzel za "ravnotežje med centralno vlado in regijami". Obljubil je tudi, da ne bo posegal v zakone, ki dajejo uradni status drugim jezikom ob ukrajinščini, še posebej ruščini.
Za referendume bi morali spremeniti zakonodajo
Ali je s tem kaj pomiril separatiste, ki tudi zasedajo vladno stavbo v Donecku, je zaenkrat težko oceniti. Med obiskom Jacenjuka so sicer v Donecku, Harkovu in Lugansku potekala zborovanja pristašev federalizacije Ukrajine, ki zahtevajo referendume o statusu njihovih regij.
Jacenjuk je glede tovrstnih zahtev o referendumih dejal, da bi morali prenoviti zakon o vseukrajinskem referendumu, da bi lahko tudi na lokalni ravni odločali o vprašanjih, ki zadevajo pristojnosti regij. Vendar pa je zato potrebno prenoviti zakon, ki ga mora sprejeti verhovna rada v Kijevu, je poudaril, kot je poročala ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
Separatisti za decentralizacijo in ruščino v ustavi
Župan Donecka Aleksander Lukjačenko pa je Jacenjuku povedal, da se separatisti pravzaprav zavzemajo za decentralizacijo oblasti in vpis ruščine kot uradnega jezika v ustavo. "Vlada bi morala predstaviti jasen načrt, kakšni bodo naslednji koraki v smeri decentralizacije," je dejal, kot navaja ruska tiskovna agencija Ria novosti.
Ukrajinska posebna komisija za ustavne spremembe naj bi sicer predloge pripravila do 15. maja in začasna ukrajinska vlada je že napovedala, da bo med predvidenimi spremembami tudi decentralizacija. Toda vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov je že napovedal, da bi se Rusija s tovrstnimi načrti rada seznanila še pred štiristranskimi pogovori med Rusijo, ZDA, Ukrajino in EU. Po napovedih iz Bruslja bi to srečanje lahko pripravili že prihodnji četrtek, 17. aprila.
