Zvišanje davkov za najbogatejše
Zakon zvišuje davke za dva odstotka najbogatejših Američanov, obenem pa preprečuje povišanje davkov, ki bi ameriško gospodarstvo pahnilo nazaj v recesijo.
Davki se bodo zdaj povišali oziroma vrnili na stopnje iz leta 2001 za letni dohodek na posameznika nad 400.000 dolarjev oziroma 450.000 dolarjev za poročene pare, ki skupaj vlagajo davčno napoved. Za slednje se bo stopnja zvišala s 35 na 39,6 odstotka.
Davčna stopnja za dedovanje se bo na premoženje, ki je vredno nad pet milijonov dolarjev, s sedanjih 35 povišala na 40 odstotkov. Dohodek od investicij in dividend bo za tiste v najvišjem davčnem razredu po novem obdavčen z 20 odstotki, za vse nižje davčne razrede pa bo obdavčitev še naprej 15-odstotna. Davkoplačevalci v dveh najnižjih razredih pa tudi po novem ne bodo plačali davka na dividende in investicije.
Dogovor je dokončno uredil tudi problem tako imenovanega alternativnega minimalnega davka, ki so ga uvedli v 60. letih prejšnjega stoletja, da bi bogati plačali vsaj nekaj davka. Ta davek je z leti zaradi inflacije grozil vse širšemu krogu davkoplačevalcev, kongres pa ga je vsako leto posebej omejil s posebnim zakonom.
Podaljšali podporo dolgoročno brezposelnim
Kongres je za leto dni podaljšal plačevanje podpore dolgoročno brezposelnim Američanom, kongres pa bo letos ostal brez predvidenega povišanja plač za 900 dolarjev na leto.
Zakon je med drugim preprečil povišanje cen mleka s podaljšanjem subvencij ter preprečil za 27 odstotkov nižja plačila zdravnikom iz sistema zdravstvenega zavarovanja za starejše. Podaljšanje podpore brezposelnim bo proračun letos stalo 30 milijard dolarjev, plačila zdravnikom pa 31 milijard.
Za demokrate je največja pomanjkljivost dogovora v tem, da ni podaljšal olajšave za davek na plače. Leta 2011 in 2012 so Američani v zvezni pokojninski sklad nakazali 4,2 odstotka svojega dohodka. Ta stopnja se bo zdaj vrnila na 6,2 odstotka, kar za ljudi z letnim dohodkom okoli 50.000 dolarjev pomeni tisoč dolarjev več davka letno.
V desetih letih 620 milijard dolarjev
Z višjimi davki se bo v zvezni proračun v desetih letih steklo skupaj 620 milijard dolarjev.
Glede porabe pa zakon ni rešil ničesar. Avtomatično krčenje porabe, ki bi letos zneslo 110 milijard dolarjev, je preloženo za dva meseca. Približno takrat bo spet presežena dovoljena meja javnega dolga, ki zdaj znaša 16.400 milijard dolarjev, in v kongresu se tako obeta nadaljevanje pogajanj.
V torek so potekle davčne olajšave, sprejete v času ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, veljati pa so začeli avtomatični proračunski varčevalni ukrepi, o katerih sta se stranki dogovorili leta 2011 v času prepirov okoli dviga dovoljene meje javnega dolga.
ZDA so padle v tako imenovani fiskalni prepad, ki bi jih lahko porinil v novo recesijo. Novi zakon to nevarnost odpravlja.
