Le nekaj ur zatem, ko je spodnji dom afganistanskega parlamenta v nedeljo ratificiral septembrski varnostni sporazum z ZDA in Natom, je močna eksplozija stresla prizorišče lokalnega mladinskega prvenstva v odbojki v pokrajini Paktika ob meji s Pakistanom. Ubitih je bilo 57 ljudi, več kot šestdeset pa ranjenih. Samomorilski napadalec se je opasan z eksplozivom med množico igralcev in gledalcev pomešal z lahkoto, saj ni bilo nobenih nadzornih točk.
Odgovornosti za napad še ni prevzel nihče, afganistanske oblasti pa so ga pripisale talibanom oziroma oboroženim skupinam, ki odločno nasprotujejo omenjenemu varnostnemu sporazumu, po katerem bo tudi po izteku letošnjega leta tam ostalo okoli deset tisoč pripadnikov ameriške vojske.
Bojne naloge še vsaj leto dni
Po zagotovilih Bele hiše je do pred dnevi veljalo, da preostanek ameriških vojakov v Afganistanu ne bo izvajal bojnih nalog, ampak se bodo posvetili nadaljnjemu urjenju tamkajšnjih varnostnih sil ter lovu na še ubežne teroriste iz vrst Al Kaide. Ameriški mediji pa so ta konec tedna razkrili tajni ukaz predsednika Baracka Obame, po katerem bodo neposredno sodelovali v raznih bojnih akcijah vsaj še do konca prihodnjega leta. Šlo naj bi za misije proti talibanom in drugim uporniškim skupinam, za katere bi ZDA ocenile, da predstavljajo grožnjo ameriškim enotam ali afganistanski vladi, Obama pa je s tajnim ukazom tudi zagotovil pomoč ameriških lovcev, bombnikov in brezpilotnih letal afganistanski vojski v bitkah z uporniki. Odločitev je bila po navedbah neimenovanih virov blizu vladi in kongresu sprejeta po dolgi in precej vročični razpravi med Belo hišo in Pentagonom, pri čemer sta si stali nasproti Obamova obljuba, da bo končal vojaško misijo v Afganistanu, ter Pentagonova skrb, da preostali vojaki ne bodo mogli končati zadane naloge. Opozorilo, da bo njihovo predvideno nebojno delovanje zelo tvegano, je prišlo že kmalu po razkritju ukaza. Včeraj sta bila v Afganistanu ubita dva pripadnika Nata, katerih nacionalnosti v skladu z uveljavljenim protokolom še niso razkrili. Po navedbah kabulske policije sta bila žrtvi kolesarja, ki se je razstrelil v bližini vojaškega konvoja. V Afganistanu je bilo letos ubitih 63 pripadnikov mednarodnih sil, med njimi 46 Američanov. Nekateri so bili žrtve napadov, ki so jih izvedli rekruti v varnostnih silah, ki so jih urili, nevarnost, da se mednje infiltrirajo novi skrajneži, pa postaja vse večja. Ameriški komentatorji ugotavljajo, da je na spremembo Obamove politike pri nadaljnji vojaški navzočnosti v Afganistanu vplival tudi položaj v Iraku, kjer se je pod udarci Islamske države pokazala vsa nepripravljenost iraške vojske po ameriškem umiku in katerega ceno zdaj očitno z odstopom plačuje obrambni minister Chuck Hagel. Tako so tudi nekateri demokratski kongresniki ugotavljali, da afganistanske varnostne sile še niso dovolj izurjene za spopade z vse bolj dejavnimi talibani in drugimi skrajneži. de
