Z operacijo Nevihta, ki se je začela na današnji dan leta 1995, si je Hrvaška v samo 84 urah povrnila nadzor nad približno petino svojega ozemlja, ki so ga zasedali srbski uporniki. 5. avgusta 1995 so hrvaške sile vstopile v Knin, ki je bil od leta 1990 središče srbskega upora proti neodvisni hrvaški državi.
V operaciji Nevihta je sodelovalo približno 200.000 hrvaških vojakov. Bila je tudi uvod v konec vojne v Bosni in Hercegovini.
A po drugi strani je zaradi odhoda srbskega prebivalstva na operacijo padla tudi temna senca vojnih zločinov. Zaradi njih sta bila v Haagu pred Meddržavnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije najprej na dolgoletne kazni obsojena tudi glavna generala v operaciji, Ante Gotovina in Mladen Markač. Prvi je dobil 24 let zapora, drugi pa 18 let.
Toda haaško prizivno sodišče je oba generala novembra lani oprostilo, kar je v Srbiji izzvalo proteste in okrepilo občutke, da so za vojno in zločine na območju nekdanje Jugoslavije krivi le Srbi. Na Hrvaškem pa so slavili, tudi zaradi dejstva, da Nevihta ni bila obsojena kot "zločinski načrt" hrvaške države za pregon srbskih prebivalcev s hrvaškega ozemlja.
V Srbiji spomin na ubite in pregnane
Po srbskih statistikah naj bi bilo sicer med operacijo z domov pregnanih več kot 200.000 Srbov, skupno pa med vojno preko 400.000. Doslej se jih je vrnil le manjši del.
V skladu s tradicijo so danes v Srbiji in Republiki srbski v BiH obletnico začetka operacije obeležili s komemoracijami v spomin na ubite in pregnane med to operacijo. Prvi podpredsednik srbske vlade in minister za obrambo Aleksandar Vučić je v cerkvi sv. Marka v Beogradu pozval mednarodno skupnost, naj kaznuje odgovorne za izgon Srbov med Nevihto, kar je ocenil za zločin.
Za domačo javnost pa je dodal, da bodo taki apeli Srbije močni le, če bo močna tudi Srbija. "Samo močna in stabilna Srbija lahko pomaga svojemu narodu, kjerkoli živi, in le taka Srbija ga lahko zaščiti pred dogodki, kakršna je bila Nevihta," je dejal Vučić in dodal, da Srbija ne bo nikoli pozabila "največjega etničnega čiščenja" po drugi svetovni vojni, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Hrvaška zastava 18 let kasneje plapola tudi v Bruslju in Strasbourgu
Visoki hrvaški politiki so danes prav tako že začeli s spominskimi slovesnostmi v spomin na padle med operacijo in med celotno domovinsko vojno na Hrvaškem. Hrvaški premier Zoran Milanović je ob dnevu zmage in domovinske hvaležnosti ter dnevu hrvaških veteranov spomnil, da hrvaška zastava, ki je pred 18 leti naznanila osvoboditev okupiranih območij, danes plapola tudi v Bruslju in Strasbourgu.
"Po svetu spremlja naše vojake na mirovnih misijah in je postala simbol pripravljenosti za ohranitev vrednot, za katere smo se opredelili - za svobodo, mir, demokracijo in vladavino človekovih pravic," je dejal hrvaški premier, kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Delegacija vlade, sabora in hrvaškega predsednika pa je medtem na zagrebškem pokopališču Mirogoj položila vence. Kot je poudaril minister hrvaških braniteljev Predrag Matić, so se prišli pokloniti "žrtvi naših prijateljev, brez katerih ne bi bilo ne Bliska, ne Nevihte, ne svobodne Hrvaške"
Osrednja državna slovesnost bo sicer v ponedeljek potekala v Kninu.