Z razpravo o prihodnosti zahodnega Balkana in krepitvi sodelovanja v regiji se je včeraj na Bledu končal deveti strateški forum o regionalnih in globalnih vprašanjih, ki se ga je letos udeležilo približno petsto politikov, gospodarstvenikov, akademikov in drugih gostov iz 65 držav.
Razprava o zahodnem Balkanu tradicionalno zaključuje dvodnevni forum in je tudi letos postregla z udeležbo zunanjih ministrov in drugih visokih diplomatov iz regije, soseščine in ZDA. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je ocenila, da je za sodelovanje najprej pomembno to, da se razume politični oziroma nacionalni interes druge strani, za kar je potrebna politična zrelost, ki je manjka. »Največ težav doslej sem imela, ko ne jaz ne tisti na drugi strani mize nisva razumela političnega interesa drug drugega,« je dejala. Projekt vstopanja v Evropsko unijo pa je po njenem zgleden primer tega, ko hočejo vse države v regiji sodelovati in se nobeni to ne zdi sporno. Glavni črnogorski pogajalec z EU Aleksandar Pejović je ocenil, da je to s stališča njegove države razumljivo: ne le da posebej iščejo hrvaške izkušnje, ker je zadnja država, ki se je pogajala o članstvu v EU. Gre tudi za to, pravi, da imajo države, nastale iz SFRJ, enako zakonodajno in upravno zgodovino in podobne izzive.
BiH je »zona somraka«
Namestnica bosanskohercegovskega zunanjega ministra Ana Trišić Babić je dejala, da njeno državo vsi vidijo kot veliko negotovost. »Smo edina država v regiji, ki nima nič. Kot zona somraka... Zdaj bodo volitve in nič se ne bo spremenilo... Zaupanja v državi med politiki in ljudmi je bilo več po podpisu daytonskega sporazuma, kot ga je sedaj,« je dejala. Po njenem je premik v državi možen le, če nekaj dobi, denimo status kandidatke za članstvo v Evropski uniji s posebnimi pravili.
Srbski zunanji minister Ivica Dačić pa je dejal, da je bila Jugoslavija pojem za države vzhodne in srednje Evrope, ki so sodile pod sovjetski blok. »Sram me je, ker danes nismo člani Evropske unije, one pa so,« je rekel. Dejal je, da si Srbija zelo želi popraviti vtis, namestniku pomočnice ameriškega zunanjega ministra Hoytu Yeeju pa v šali zagrozil, naj jih spravijo v EU, drugače bodo zaprosili za članstvo v ZDA. Omenil je tudi pogajanja s Prištino in dejal, da se je bilo najlaže pogajati na najvišji ravni in da brez prave politične volje ne bi bilo rezultata.
Projektov sodelovanja še preveč
Yee je ocenil, da je projektov sodelovanja v regiji morda še preveč. Samo preprosto brskanje po Googlu je dalo 68 organizacij, ki spodbujajo regionalno sodelovanje v zahodnem Balkanu, je dejal. To samo po sebi ni slabo, toda treba je biti osredotočen na rezultate. Izbrati je treba prednostna področja sodelovanja, je dejal in omenil energetsko varnost, gospodarstvo in vprašanje teroristov, ki se odhajajo borit na tuja bojišča. Težava je po njegovem tudi ta, da krize postajajo status quo, kar velja za položaj v BiH in za vprašanje imena Makedonije.
