Kot piše v skupnem poročilu časnikov, je NSA z uporabo super računalnikov, z administrativno prisilo, tehničnimi prevarami ter tihim prepričevanjem, morda pa celo podkupovanjem, dobila vojno v odklepanju in vdiranju v enkripcije, s katerimi je zaščitena tajnost dokumentov, ki potujejo po internetu. »V minulih mesecih so v dokumentih, ki jih je razkril gospod Snowden, opisane sposobnosti obveščevalne agencije za prestrezanje velikih količin komunikacij, ki krožijo po svetu. Tajni dokumenti, ki jih objavljamo tukaj, zdaj razkrivajo osupljive podrobnosti o tem, kaj vse počne NSA zato, da bi dešifrirala informacije, ki ji zbira na tako množičen način,« piše NYT.
Pred objavo sestavili delovno skupino urednikov in pravnikov
Britanski časnik, ki je poleg ameriške filmarke Laure Poitras od nekdanjega pogodbenika NSA Snowdna v Hongkongu pridobil največ tajnih dokumentov, je zaradi pritiska GCHQ (britanskega poveljstva za vladne komunikacije) ponudil sodelovanje NYT in novičarskemu spletišču ProPublica. Guardian in NYT sta pred dvema letoma sodelovala pri objavi dokumentov, ki jih je s pomočjo vojaka Bradleyja Manninga (vmes je sporočil, da je ženska in naj ga naslavljajo kot Chelsea Manning) v javnost spravil Wikileaks. Časnika sta tokrat obnovila sodelovanje zaradi boljše pravne zaščite. Tako je NYT za prvo objavo Snowdnovih dokumentov v 15. nadstropju stolpnice, kjer domuje pravni oddelek časopisa, namestil delovno skupino urednikov in pravnikov, ki je dva tedna v strogi tajnosti pripravljala včeraj objavljeno poročilo. Verjetno se je nekaj podobnega dogajalo v Londonu. Rezultat transatlantskega sodelovanja je skupno jedro besedila, objavo pravno občutljivih informacij pa sta si časnika razdelila glede na stopnjo pravne zaščite, ki jo nudita različna zakonodajna sistema. Če zaključeno vsebino tokratnega poročila predstavlja šele branje poročil v obeh časopisih, pa je treba poudariti, da je NYT zaradi večje pravne zaščite medijev v ZDA tokrat opravil levji delež. Ko so, na primer, britanske oblasti izvedele, da ima tudi NYT Snowdnove dokumente, so od časnika zahtevale, da jih vrne. Jill Abramson, izvršna urednica NYT, na zahtevo iz Londona sploh ni reagirala.
231 kibernetičnih napadov na Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo
Kot se je izkazalo, je bila nervoza v Londonu še posebej velika zaradi tega, ker je tudi GCHQ vohunila za Američani. Kljub temu pa so se, potem ko so se zavedli, kaj počne NSA, Britancem povesile čeljusti, piše NYT.
Sicer pa je moto delovanja NSA najbolje opisan v nekem tajnem dokumentu iz leta 2007, v katerem NSA ugotavlja, da je usoda vsake velesile moderne dobe odvisna od moči njenih kripto-analitičnih programov. To je razlog, zaradi katerega NSA vsako leto za razvoj tehnologij in programov porabi vsaj 250 milijonov dolarjev. Z njimi mehča internetna podjetja, gradi sisteme, s katerimi vdira v podatkovne baze institucij, organizacij in terorističnih organizacij, še preden tem uspe, da svoja sporočila zaščitijo z enkripcijo. NSA je v zadnjem desetletju na področju dekripcije komunikacij močno prehitela Kitajsko in Rusijo. Jeza zaradi razkritij Snowdna je v Washingtonu brezmejna, piše NYT, ko pojasnjuje, da se nadzorovani zdaj zavedajo, da je NSA razkrila njihove dekripcijske ključe. Nedvomno je, da so nadzorovani že ali pa šele bodo nadgradili zaščito, s tem pa se bo končalo obdobje, ki ga v Washingtonu imenujejo zlata doba vohunjenja.
Objavo tajnih dokumentov, ki jih je razkril Snowden, nadaljuje tudi Washington Post. Pred dnevi je poročal, da je NSA leta 2011 na Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo izpeljala kar 231 kibernetičnih napadov. »To razkritje iz košare zaupnih informacij žvižgača Edwarda Snowdna ponuja nove dokaze, da naraščajoča vojska Obamovih kibernetičnih bojevnikov vdira v tuje računalniške mreže in jih razbija,« je zapisal časnik. NSA ima tudi sposobnost, da vdre v tuje računalniške mreže tako, da so potem skrivaj pod ameriškim nadzorom, še piše Washington Post.
