Ameriška Nacionalna varnostna agencija NSA vsak dan zbere pet milijard podatkov o lokacijah več sto milijonov mobilnih telefonov, iz česar lahko razbere gibanje lastnika telefona, s kom se srečuje, kje in kako pogosto, poroča Washington Post. Po ocenah časnika je program morda najpomembnejši od vseh, ki so jih razkrili na podlagi dokumentov, ki jih je iz NSA odnesel žvižgač Edward Snowden. Podatkov je toliko, da celo presegajo zmogljivosti agencije.
Podatke o lokacijah telefonov NSA pridobi, tudi če v tistem trenutku lastnik ne kliče, ne pošilja sporočila ali brska po spletu. Do njih pride na podlagi signalov bližnjih oddajnikov. Med zajetimi so tudi Američani, čeprav NSA pravi, da je to naključno, ker gre pač za osebe, ki potujejo v tujino.
NSA vseh podatkov ne analizira, jih pa hrani. Omogočajo ji namreč, da v primeru, ko se pojavi oseba, ki jo želijo spremljati, za nazaj pregleda njeno gibanje, kateri drug telefon ter torej njegov lastnik se je znašel v njeni bližini, kako pogosto ter kje. Tako lahko izdela mrežo stikov osebe, kar počnejo z analitičnim programom z imenom Sopotnik, piše časnik. Predstavniki NSA pravijo, da podatke zbirajo izključno za potrebe nacionalne varnosti in da program ni v nasprotju z ameriškimi zakoni, ki NSA dovoljujejo vohunjenje v tujini.
Švedi vohunijo za ruskim vodstvom
Švedska državna televizija pa je na podlagi Snowdnovih dokumentov poročala, da je Švedska ključna zaveznica ZDA pri prisluškovanju Rusiji. Agencija, ki je v državi pooblaščena za elektronsko vohunjenje, je NSA zagotovila »enkratno zbirko o visokih ruskih tarčah, kot so državni voditelji in akterji v notranji politiki«, piše v enem od dokumentov, ki jih je v roke dobila televizija.
Švedska obveščevalna služba ni komentirala poročanja, obrambna ministrica Karin Enström pa je dejala, da je sodelovanje švedskih agencij s tujimi »normalna stvar«. Sodeč po besedah Glenna Greenwalda, bivšega novinarja Guardiana, ki je dobil v roke vso Snowdnovo dokumentacijo, je to šele prvi od vrste člankov o Švedski in NSA.
Japonska ostro nad žvižgače
Razpravo o tajnih podatkih in državni varnosti imajo tudi na Japonskem, kjer je vlada v parlamentarno potrditev poslala nov zakon. Ta določa do deset let zaporne kazni za javne uslužbence, ki bi nepooblaščenim osebam posredovali zaupne podatke. Določa tudi do pet let zaporne kazni za novinarje in druge prejemnike takšnih podatkov, če bi do njih prišli z »zelo neprimernimi« metodami.
Zakon je zaradi takšnih kazni in zaradi zelo razširjene definicije državnih skrivnosti naletel na proteste založnikov, novinarjev odvetnikov in drugih. Včeraj, ko je o zakonu odločal parlamentarni odbor in ga potrdil, se je pred parlamentom zbralo sedem tisoč ljudi, ki trdijo, da vlada Šinza Abeja sprejema ukrepe, ki spominjajo na avtoritarni režim pred drugo svetovno vojno.
Zakon prihaja pred poslance v času, ko se na številnih koncih sveta vrstijo razprave o ravnanju obveščevalnih služb in zaupnih podatkih. Vlada trdi, da je zakon nujen za delo sveta za nacionalno varnost in da bo Japonska z njim lažje prepričala druge države, kot so ZDA, v tesnejše obveščevalno sodelovanje. ba, agencije