V eksploziji bombe v bližini območja razbitin strmoglavljenega malezijskega potniškega letala MH17 na vzhodu Ukrajine je umrlo najmanj pet civilistov, deset ljudi pa je bilo v eksploziji ranjenih. Zaradi dogodka so deli mesta ostali brez elektrike.
Zaradi poslabšanih varnostnih razmer so mednarodni strokovnjaki v sredo prekinili iskanje posmrtnih ostankov. Kot je pojasnil nizozemski premier Mark Rutte, "nima smisla nadaljevati z iskanjem na ta način," ter dodal, da je postalo iskanje zaradi zaostrovanja nasilja na območju prenevarno.
Danes pestro na kijevskem trgu Majdan
Spor med mestnimi delavci in ostanki protestov na kijevskem trgu Majdan so v prestolnico Ukrajine vrnili prizore gorečih gum in spopadov med protestniki in policisti.
Večina protestnikov, ki so februarja s predsedniškega mesta zrušili Viktorja Janukoviča, je po majskih predsedniških volitvah, ko je bil izvoljen Petro Porošenko, zapustilo kijevski trg Majdan. Med njimi so bile tudi samoobrambne milice, kljub temu pa je na trgu ostalo okoli 500 protestnikov, ki tam še naprej živi v objemu barikad in spominskih obeležij okoli sto mrtvim, ki so padli pod streli policijskih ostrostrelcev.
Čas je, da se stanje normalizira
Kijevske oblasti poskušajo trg pospraviti že nekaj mesecev in v središču mesta vzpostaviti normalne razmere z nemotenim pretokom prometa, a vztrajniki njihovih pozivov niso upoštevali. Ko so mestni delavci danes poskušali na lastno pest počistiti trg, so po poročanju Reutersa protestniki zanetili gume in barikade, delavce pa so začeli obmetavati z opekami in steklenicami. Na prizorišče so prišli tudi oboroženi izgredni policisti, ki so poskušali umiriti zamaskirane in z gorjačami oborožene prebivalce Majdana.
Čeprav številni prebivalci Kijeva, po poročanju Reutersa, menijo, da je čas, da se stanje v središču mesta normalizira, so vztrajni prebivalci Majdana odločni, da se ne bodo izselili. Eden od protestnikov Mikola Bondar je medtem za Reuters povedal, da obsoja operacijo oblati. »Danes so nas poskušali ubiti,« je povedal. »Napadli so nas z ognjem.«
Ukrajinske sile silovito nad Doneck
Ukrajinske sile danes nadaljujejo ofenzivo na utrdbo proruskih separatistov, milijonski Doneck. Po navedbah tamkajšnjih oblasti je danes na bolnišnico v središču mesta padel topniški izstrelek, pri čemer je bil ubit en človek, dva pa sta bila ranjena. Že ponoči so bili v mestu ubiti trije civilisti, eksplozije pa je danes slišati po vsem Donecku.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je danes poleg bolnišnice izstrelek padel tudi na bližnje stanovanjske poslopje, že ponoči pa je bilo v operaciji ukrajinskih sil poškodovanih več večstanovanjskih stavb in enodružinskih hiš. V nočnem obstreljevanju je bilo poleg treh ubitih še pet ljudi ranjenih.
Doneck naj bi zapustilo 285.000 prebivalcev
Ukrajinska vojska je v teh dneh dala vedeti, da bo okrepila prizadevanja za zavzetje Donecka, potem ko ji je minuli mesec uspelo doseči velik napredek in obkoliti v tem mestu utrjene separatiste. V sredo je mesto napadla tudi iz zraka, kar je okrepilo strahove, da bi Doneck lahko postal naslednje glavno bojišče v štirimesečni vojni, v kateri je doslej umrlo že več kot 1300 ljudi, navaja AFP.
Doneck je doslej po podatkih ZN zapustilo 285.000 prebivalcev. V drugi uporniški utrdbi, Lugansku, medtem svarijo pred humanitarno katastrofo, saj nimajo več vode, goriva in hrane.
Rasmussen pozval Rusijo k umiku z ukrajinske meje
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je danes med obiskom v Kijevu pozval Rusijo, naj umakne svoje sile z meje z Ukrajino. Napovedal je tudi okrepitev vojaškega sodelovanja med Natom in Ukrajino, poročajo tuje tiskovne agencije.
Na novinarski konferenci v Kijevu po pogovorih z ukrajinskim premierjem Arsenijem Jacenjukom in predsednikom Petrom Porošenkom je Rasmussen še opozoril, da Rusija mirovne misije ne bi smela uporabiti kot izgovor za vojno.
Dejal je tudi, da bosta zavezništvo in Ukrajina okrepila vojaško sodelovanje, ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa bo po njegovih besedah sodeloval na vrhu Nata, ki bo septembra v Veliki Britaniji. "V znak naše trdne podpore in solidarnosti smo se odločili, da bomo na bližajočem se vrhu Nata imeli posebno srečanje z Ukrajino," je pojasnil Rasmussen.
Povedal je še, da zavezništvo načrtuje več skupnih vojaških vaj z Ukrajino, tesnejše sodelovanje ter več urjenja. Po njegovih besedah je v načrtu tudi dolgoročna pomoč pri modernizaciji ukrajinske vojske in ukrajinskega varnostnega sektorja.
