Prvi poskus, da bi preiskali spolne zlorabe v nemški katoliški cerkvi, je spodletel že v začetku lanskega leta. Nemška škofovska konferenca je že junija 2011 sklenila pogodbo o sodelovanju s Kriminalističnim raziskovalnim inštitutom iz Hannovra, na podlagi katere naj bi raziskali, kaj se je desetletja v resnici dogajalo v nemških škofijah. Vodja tega inštituta Christian Pfeiffer pa je ob koncu študije Cerkvi očital cenzuro, češ, da je zahtevala le objavo tistega dela poročila, ki bi bil njej všečen.
Pfeiffer je poleg tega nekatere od nemških škofij obtožil, da so načrtno uničevale dokumente o zlorabah. Cerkev je njegove obtožbe zavrnila in se sklicevala na varstvo osebnih podatkov. Povod tedanje raziskave je bil primer iz Münchna, kjer je dokumente v škofiji pregledala neka pravnica in v njih identificirala kar devetkrat več primerov zlorabe, kot jih je v njih našla škofija.
Leta 2010 so namreč nemško javnost pretresle izpovedi žrtev številnih zlorab v Katoliški cerkvi. Zatem ko je število tistih, ki so si po letih molka upali javno spregovoriti, vedno bolj naraščalo, je postajalo vse jasneje, kako neodgovorno je Cerkev do tedaj ravnala v takšnih primerih. Storilce je večinoma premestila, hkrati pa skušala prikriti, kaj se dogaja za zidovi cerkvenih institucij.
Namesto enega bodo zdaj raziskovali štirje inštituti
Škofovska konferenca zdaj znova začenja preiskavo zlorab, ki so se v nemški katoliški cerkvi zgodile od leta 1946 naprej. Trierski škof Stephan Ackermann je novinarjem povedal, da so raziskovalni projekt tokrat zaupali konzorciju raziskovalnih ustanov. Tako naj bi spolne zlorabe v nemški cerkvi raziskalo sedem profesorjev iz štirih znanstvenih inštitutov.
Na čelu preiskovalne skupine je Harald Dreßing, vodja oddelka forenzične psihiatrije Osrednjega inštituta za duševno zdravje v Mannheimu. Škof Ackermann je poudaril, da želi Cerkev pojasniti temno plat svoje zgodovine tudi zato, da bi prepoznala napake znotraj ustanove, ki so vodile k temu, da je takšno početje ostalo desetletja prikrito. Cilj tega projekta je, da bi takšne zlorabe v prihodnje lahko preprečili.
Žrtve ne verjamejo nikomur več
Vodja projekta Dreßing je povedal, da bo ta trajal tri leta in pol, v okviru raziskovalnega dela bodo preiskali dokumente v škofijah, uporabili pa bodo tudi zunanje vire informacij. Žrtve spolnih zlorab, ki so po njegovem pravi strokovnjaki za preiskavo teh dejanj, naj bi prek posebnega svetovalnega telesa pritegnili že k oblikovanju raziskovalnih inštrumentov kot tudi k interpretaciji rezultatov študije.
V tem posvetovalnem svetu naj bi poleg predstavnikov žrtev sedeli še znanstveniki in predstavniki Cerkve, skupaj pa naj bi skušali odkriti, ali znotraj Katoliške cerkve obstajajo strukture in dinamike, ki so spodbujale spolno zlorabo. Predstavniki organizacij žrtev so do napovedi škofovske konference kritični in poudarjajo, da Cerkev tudi novi poskus preiskave začenja brez njihovega sodelovanja ter da je treba nujno zagotoviti neodvisnost raziskovalnih ustanov, ki bodo sodelovale v tem projektu.