Strahovlada mamilarskih kartelov se v Mehiki stopnjuje že dlje časa in je samo v zadnjih sedmih letih terjala prek 100.000 življenj, osrednje oblasti pa so bile pri njihovem zatiranju zvečine neuspešne. Nekdanji predsednik Filipe Calderon se jih je takoj po izvolitvi lotil z vojsko, spirala nasilja, povezana z organiziranim kriminalom, pa se je ob siceršnjih pomembnih zaplembah mamil in aretaciji prek tisoč prekupčevalcev in uničenju več sto njihovih skrivnih taborov samo še poglobila.
To dediščino je predlani prevzel Enrique Pena Nieto, ki je očitno premleval načine, kako učinkoviteje ustaviti trgovino z mamili, njeno prepletenost z lokalnimi oblastniki in policijo ter posledično nasilje, ki ima različne povode. Delno gre za povezanost s konflikti med samimi karteli, delno za njihove maščevalne akcije, tretji povod pa je ustrahovanje prebivalstva. Še vedno neznana usoda 43 študentov, ki so konec septembra izginili v mestu Iguala v zvezni državi Guerrero ter nova najdba enajstih obglavljenih in delno ožganih trupel v okoli 150 kilometrov oddaljeni Chilapi sta zahtevali nujno ukrepanje. Nieto je tako v televizijskem nagovoru ljudstvu dejal, da »Mehika ne more po tej poti naprej«, ter že v prihodnjih dneh napovedal korenite spremembe pri organizaciji policijskih enot in pristojnostih lokalnih oblastnikov. Pri tem bodo potrebni tudi posegi v ustavo, ki obojim daje precej proste roke pri upravljanju posameznih krajev in zagotavljanju reda v njih, pri čemer so postali prava legla korupcije, če ne že kar neposrednega sodelovanja s kriminalnimi združbami.
Na plačilnem seznamu kartelov
Prav preiskava izginotja študentov, ki je zaradi številnih pomanjkljivosti in razširjenega nezaupanja v policijo sprožila številne proteste po vsej državi, je nakazala vso širino omenjenega problema. Potem ko so pred mesecem dni starši študentov izsilili srečanje s predsednikom Nietom ter njegovo obljubo o pregledni preiskavi, je prišlo do odmevne aretacije župana Iguala Joseja Luisa Abarce in njegove žene Marie de los Angeles Pineda, ki sta se pred protesti v domačem mestu zatekla v prestolnico.
Sumijo ju, da sta bila leta na plačilnem seznamu kartela Guerreros Unidos, v katerem naj bi bila prav Pineda ena glavnih operativcev. Preiskovalci so tudi navedli, da je Abarca vsakih nekaj tednov od prekupčevalcev z mamili prejemal dva do tri milijone pesov (116.000 do 175.000 evrov), s katerimi je podkupoval oziroma plačeval skorumpirane policiste.
Ti naj bi tudi na zahtevo Pinede zadržali omenjene študente, za katere je menila, da prihajajo motit njen javni nastop, po pričevanju več aretiranih policistov pa so jih nato izročili članom kartela. Še vedno se domneva, da so ti študente pobili ter trupla zažgali in ostanke zmetali v reko ter se na ta način znebili še drugih dokazov grozljivega zločina.
Šele zdaj krizna številka 911
Nietov načrt boja z narkokarteli ter z njimi povezanimi lokalnimi oblastniki in policijo predvideva v prvi fazi postavitev slednje pod nadzor zveznih organov. Ti bodo po novem imeli možnost razpustiti vsako od okoli 1800 sedanjih zelo samostojnih lokalnih policij, sprva pa se bodo osredotočili na štiri najbolj problematične zvezne države, poleg že omenjene Guerrero še na Michoacan, Jalisco in Tamaulipas. S spremembo ustave naj bi zvezni kongres dobil možnost razpustitve lokalnih vlad, če ugotovi njihovo povezavo s mamilarskimi karteli. Med takojšnjimi ukrepi naj bi bila tudi uvedba enotne vsedržavne telefonske krizne številke po vzoru številnih drugih držav, verjetno iste, kot jo imajo ZDA, torej 911. Pena Nieto naj bi bolj konkretne ukrepe, ki jih tokrat ni bilo slišati, predstavil v prvih decembrskih dneh. Tako ni znano, ali nameravajo enostavno razpustiti lokalne policijske enote in jih nadomestiti z zveznimi, ali pa jim zgolj postaviti poveljnike.
Tudi ni jasno, kako bodo omejili sedanjo visoko stopnjo avtonomnosti lokalnih skupnosti, kritiki pa predsednika opominjajo, da sta se podobnih akcij lotila že oba njegova predhodnika, Vincente Fox leta 2004 in Filipe Calderon leta 2006 ter še bolj obsežno dve leti kasneje, rezultati pa so bili, vsaj kar zadeva nasilnost organiziranega kriminala, več kot klavrni. »Ljudje ne potrebujejo napovedi, videti morajo konkretne rezultate,« je nastop Nieta komentiral Pedro Torres, profesor prava na univerzi v Monterreyu, in dodal, da v povedanem ni odkril ničesar takšnega, česar ne bi poskušali v državi uveljaviti že doslej.