SmartStax se imenuje vrsta koruze, ki združuje štiri že gensko spremenjene sorte. Rastline iz teh semen so odporne proti dvema uničevalcema plevela, hkrati pa rastlina sama proizvaja šest strupov, ki uničujejo njej škodljive insekte. Kmetje zato pričakujejo višje hektarske donose in enostavnejše pridelovanje.
To gensko spremenjeno superkoruzo proizvajalcev Monsanto in Dow Agroscience v ZDA sadijo že od leta 2011, tiskovni predstavnik evropskega komisarja za zaščito potrošnikov Tonia Borga pa je na vprašanje novinarjev spletne strani nemškega časopisa Die Zeit potrdil, da bo evropska komisija uvoz gensko spremenjene koruze dovolila septembra ali oktobra. Hkrati je poudaril, da je komisija pred to odločitvijo izvedla »strog znanstveni ocenjevalni postopek«.
Kritiki ob tem svarijo, da posledice uporabe te koruze na okolje in ljudi še zdaleč niso dovolj pojasnjene. Nobeno od že dovoljenih gensko spremenjenih živil namreč ne vsebuje toliko genetsko spremenjenih sestavin, poudarja Christoph Then z inštituta Testbiotech, ki je tudi sicer kritičen do gensko spremenjenih organizmov. »Povsem nepojasnjeno je, kako te gensko spremenjene sestavine učinkujejo skupaj in kakšne dolgoročne posledice lahko imajo,« svari Then.
Prerekanje o dovoljenju za SmartStax med uradi, ministrstvi in kritiki gensko spremenjenih živil traja že od leta 2008, ko sta Monsanto in Dow Agroscience zaprosila za vstop na evropski trg. Pri tem ne gre za to, da bi sporno gensko spremenjeno koruzo sejali na evropskih poljih, temveč naj bi na trg prišla v obliki koruzne silaže, ki bi jo uporabljali za krmo živali in v prehrambni industriji.
Kritiki: Komisija podlegla lobiranju
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je leta 2010 na osnovi študije ugotovila, da je SmartStax glede možnih posledic na okolje ali pa zdravje ljudi in živali »tako varna kot konvencionalno gojena koruza«. Študijo so leto zatem še dopolnili, vendar so prišli do istih rezultatov in ugotovili, da ni razlogov, ki bi govorili proti dovoljenju.
Then ob tem kritizira, da obstajajo velike vrzeli v ocenjevanju varnosti omenjene koruze, in pogreša testiranje v praksi. Posamezne gensko spremenjene koruze, iz katerih je nastala nova kombinacija, so sicer preizkusili z 90-dnevnim testom, toda koruze SmartStax v Evropi še niso krmili. Then dodaja, da ravnanje evropske komisije premalo temelji na znanstvenih raziskavah in da na komisijo preveč vplivajo gospodarski interesi. »Ker hočeta ameriška koncerna omenjeno koruzo izvažati v Evropo s čim manj problemi, komisija izda dovoljenje in zanemarja tveganja,« trdi Then, ki pravi, da gre za umazano igro proti interesom potrošnikov in na škodo varnosti ljudi in okolja. Za takšnim ravnanjem se skriva uspešno lobiranje koncernov, domneva Then in opozarja, da je komisija preblizu kmetijski industriji, ki si hoče prihraniti stroške za dovolj podrobno preiskovanje tveganj.
Monsanto je ob tem javnosti sporočil, da so njihov proizvod številne mednarodne ustanove ocenile kot varen ter da varnost njihovih proizvodov potrjujejo ogromne količine podatkov in številne študije.
V Evropi ne marajo genske koruze
V Združenih državah Amerike je gojenje gensko spremenjenih rastlin nekaj običajnega, po informacijah podatkovne banke TransGen je gensko spremenjenih kar 90 odstotkov tam posejane koruze. V Evropi pa gensko spremenjena koruza pri kmetih ni naletela na odprta vrata. Trenutno je za predelavo v živilski in krmilni industriji sicer dovoljenih okoli 30 gensko spremenjenih vrst koruze, sejati pa se sme trenutno le gensko spremenjena koruza mon810 (Monsanto); ob tem se sme saditi še gensko spremenjeni krompir amflora (BASF), vendar ga je proizvajalec leta 2012 zaradi številnih protestov umaknil s trga.
V več evropskih državah je zaradi varnostnih pomislekov sejanje koruze mon810 prepovedano, med drugim v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem, na Poljskem, v Bolgariji, Grčiji, v Luksemburgu in Italiji. V Franciji je vlada sicer že pred leti prepovedala sejanje omenjene koruze, vendar pa bije bitko na sodiščih, ki menijo, da za prepoved sejanja ni dovolj pravne podlage. vau
