Uvrstitev glavnih bank, energetskih podjetij in podjetij, ki delajo za vojsko, na seznam ameriških sankcij, je ruski predsednik včeraj pospremil s komentarjem, da washingtonski ukrepi vodijo v slepo ulico. Vladimir Putin je še povedal, da si bodo vzeli čas za njihovo preučitev in se brez naglice odločili za pravi odgovor. Pri tem ni zamudil priložnosti in je ZDA obtožil agresivne zunanje politike ter ob tem omenil Libijo, Irak in Afganistan. Izrazil pa je vso pripravljenost za reševanje nesoglasij po diplomatski poti.
Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo zvečer po deloma uspešnem pregovarjanju z evropskimi voditelji objavil doslej najbolj konkreten seznam ukrepov proti Rusiji, ki s svojim vmešavanjem v Ukrajini po oceni Zahoda grobo krši mednarodno pravo. Sankcije so po njegovih navedbah usmerjene tako, da bodo v čim večji meri prizadele Moskvo, ne pa tudi ameriška podjetja. V doslej najostrejšem paketu so se znašli tudi največji banki Gazprombank in VEB ter energetska velikana Rosneft in Novatek. Washingtonski ukrepi ruskim multinacionalkam omejujejo dostop na ameriške kapitalske trge in so mnogo širši od dosedanjih finančnih in potovalnih omejitev za posameznike iz ruskega političnega in gospodarskega vrha.
ZDA so se odločile za bolj oprijemljive sankcije od njihovih partnerjev v Evropi, ki so z Rusijo globlje gospodarsko povezani. Z voditelji EU je bil Obama v neposrednem stiku, ko so se ti zbrali na izrednem vrhu v Bruslju, a so se slednji odločili za zmernejša opozorila Moskvi z ustavitvijo novih razvojnih posojil in grožnjo, da bodo do konca tega meseca razširili seznam posameznikov, ki jim bo iz Rusije in s Krima onemogočeno poslovanje ali potovanje v EU. Na tiskovni konferenci ob objavi sankcij je ameriški predsednik poudaril, da Rusija ni izpolnila nobene od zavez za umiritev konflikta v Ukrajini od zapore meje do ukinitve pomoči separatistom. Dodal je, da bo zdaj Moskva spoznala, da njeno ravnanje ne ostaja brez posledic, vključno s slabitvijo ruskega gospodarstva in mednarodno izolacijo države.
Bolj psihološki učinek
Poleg omenjenih energetskih gigantov in državnih bank je na seznamu sankcij še osem ruskih državnih podjetij s področja vojaške industrije, ladijski prevoznik s Krima, novi posamezniki z vrha ruske oblasti iz ožjega Putinovega kroga ter uporniške skupine v Donecku in Lugansku. Kar zadeva banki in energetski podjetji, njihovo vsakodnevno poslovanje z novimi ukrepi ne bo moteno, saj jim sankcije ZDA zdaj odrekajo le nova posojila nad 90 dni, ki pa jih lahko dobijo na drugih kapitalskih trgih. To trdi tudi Craig Pirrong, profesor z univerze v Hustonu, Douglas A. Rediker s Petersonovega inštituta za mednarodno gospodarstvo pa je v prvem komentarju najnovejše poteze Bele hiše ocenil, da je učinek predvsem psihološki, saj bodo zaradi možnega še večjega zaostrovanja ameriških sankcij pri poslovanju z ruskimi podjetji postajali vse bolj previdni drugi kapitalski trgi. Ne manjka niti skepticizma. Samuel Charap z ameriškega mednarodnega inštituta za strateške študije ne verjame, da bi takšne še vedno mile sankcije Putina prepričale, da se odreče Ukrajini. Podobno menijo nekateri republikanski poslanci, med njimi senator Marco Rubio s Floride, ki je Obami očital, da se izmika odločnemu ukrepanju in Moskvi pošilja sporočilo o votlih grožnjah. Obama je kritike zavrnil z izjavo, da so sankcije pomenljive, usmerjene tako, da sprožajo močan pritisk na Rusijo, omejujejo pa povratni učinek na podjetja v Združenih državah in pri njenih zaveznikih. Nekatere posledice so za Rusijo že vidne: Mednarodni denarni sklad (IMF) je že znižal oceno letošnje ruske gospodarske rasti na le 0,2 odstotka, ruske borze so od začetka krize nazadovale za dva odstotka, medtem ko so borze v primerljivih državah napredovale za 20 odstotkov.
