Nasilje, potem premirje, potem novi spopadi s streljanjem in mnogimi žrtvami, potem sankcije. V takšnem vrstnem redu so se v zadnjih dobrih štiriindvajsetih urah zvrstili dogodki v nemirni in vse bolj nestabilni Ukrajini. Na Trgu neodvisnosti v Kijevu so potekali hudi ulični spopadi, v katerih je bilo ubitih najmanj 39 ljudi. To je najbolj krvav dan v državi po osamosvojitvi leta 1991.
Hotel je postal mrtvašnica in triažni center
Samo nekaj sto metrov stran od mesta, kjer so se včeraj z ukrajinskimi oblastmi in opozicijo sestali zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske, so kamere posnele prizore, ki so spominjali na vojno stanje. Na enem posnetku policisti v polni bojni opremi streljajo rafale iz avtomatskega orožja in krijejo kolege, ki se umikajo s trga. Na drugem posnetku oboroženi civilist s čelado strelja izza drevesa, na tretjem ostrostrelec s strehe očitno strelja na protestnike.
Pa je že kazalo, da se bodo strasti vsaj nekoliko umirile. Po krvavem torku in napeti sredi sta oblast s predsednikom Viktorjem Janukovičem na čelu in opozicija z Vitalijem Kličkom in Arsenijem Jasenjukom na čelu v noči na četrtek dosegli dogovor o prekinitvi nasilja. Novica o tem je prišla v četrtek ob dveh zjutraj po lokalnem času (ki je eno uro naprej od srednjeevropskega). Toda ob pol devetih zjutraj je bil trg, ki mu pravijo Majdan, že poln ljudi, ki so zavračali premirje. Vneli so se novi spopadi, letele so molotovke in kamenje, nato pa pravi naboji, ko so protestniki želeli zavzeti del trga, ki je najbližje parlamentu in predsedniški palači in ki ga je v torek zasedla policija. Prihajati so začela poročila o mnogih ranjenih in o novih žrtvah.
Hotel Ukrajina v Kijevu, kjer je nastanjena večina tujih poročevalcev, se je tako v nekem trenutku spremenil v triažni center. Mnoge ranjene so na hitro oskrbeli, v hotel je prihitel duhovnik. Del lobija se je spremenil v mrtvašnico, saj so tja polagali žrtve spopadov. Najhujši spopadi na trgu so potekali tri ure. Potem je kijevski urad za zdravstvo sporočil, da je v nasilju od torka umrlo 67 ljudi. Glede na to, da je bilo prej uradno mrtvih 28, je bilo včeraj torej ubitih vsaj 39 ljudi, kar je najbolj krvav dan v Ukrajini od leta 1991. In zgodil se je na dan, ko so oblasti razglasile dan žalovanja za žrtvami torkovega nasilja.
Ministrska trojica podaljšala posredovanje v Kijevu
Kaos v mestu je bil tolikšen, da je prihajalo do nasprotujočih si novic o tem, ali so se zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske, Frank-Walter Steinmeier, Laurent Fabius in Radoslaw Sikorski, res sestali z Janukovičem. Sprva je namreč prišla novica, da je srečanje odpadlo zaradi dogodkov v mestu, a to vendarle ni držalo. Nasprotno, ministri so se v nasprotju s prvotnim načrtom odločili v mestu ostati do danes. Poskušali bodo doseči soglasje o časovnem načrtu za rešitev krize, po katerem bi oblikovali prehodno vlado, pripravili ustavne spremembe in nato izpeljali predsedniške in parlamentarne volitve. Sprva ni bilo pristanka na takšen okviren načrt ne s strani opozicije ne s strani oblasti.
Trije zunanji ministri se tako niso udeležili izrednega srečanja šefov diplomacij članic EU v Bruslju na temo Ukrajine, so pa kolegom poročali o stanju in pogovorih v Kijevu. Na srečanju v prestolnici EU so potem sprejeli odločitev o sankcijah proti odgovornim za nasilje. Prepovedali jim bodo pot v EU in zamrznili finančno premoženje. Kdo vse je na tem seznamu, pa včeraj še ni bilo jasno, saj naj bi ga dokončno pripravili in objavili danes. Sankcije vključujejo tudi prepoved prodaje pripomočkov za izvajanje represije Ukrajini.
Medvedjev: Pomoči ne bomo dajali oblasti, ki sprejema vlogo predpražnika
S krizo se intenzivno ukvarjajo tudi v Moskvi. Sankcije EU je označila za »izsiljevanje« in bodo po njenem samo še poslabšale razmere. Rusija je že pred tem dogajanje v Ukrajini označila za državni udar in je odkrito stopila na stran proruskega Janukoviča, čeprav je Kremelj obenem v stalnih stikih z evropskimi politiki. Predsednik Vladimir Putin je v Ukrajino napotil tudi svojega osebnega odposlanca, ki bo podobno kot zunanji ministri iz članic EU skušal posredovati med oblastmi in opozicijo oziroma protestniki. Obenem pa se iz Moskve krepi pritisk na Janukoviča, naj uredi zadeve in bo pri tem odločen. Tako je bilo vsaj mogoče razumeti komentar ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva, ki je dejal, da Rusija Ukrajini ne bo namenila obljubljene finančne pomoči, če bo oblast »dovolila, da po njej hodijo kot po predpražniku«.
Nemiri v Ukrajini so izbruhnili novembra, ker Janukovič ni podpisal že dogovorjenega sporazuma o pridruženem članstvu z Evropsko unijo. Zaradi tega so se začeli protesti predvsem na bolj proevropskem zahodu države, medtem ko je vzhod bolj proruski. Janukovič je potem sklenil dogovor z Rusijo o petnajst milijard dolarjev vredni pomoči, protesti proti njemu pa so se nadaljevali in ta teden dosegli vrelišče.
