Slovenija schengenski paket po ministrovih besedah podpira. Bistvo je, da se bo ojačal evalvacijski mehanizem. Evropska komisija bo dobila večjo vlogo pri evalvaciji upravljanja schengenske meje, pri kateri doslej ni sodelovala, je izpostavil Virant.
Članice unije sicer pri odločanju o vzpostavitvi začasnega nadzora v schengenskem prostoru po ministrovem prepričanju še vedno ohranjajo vajeti trdno v svojih rokah. Članice »še vedno ohranjajo ključno vlogo«, je poudaril Virant.
Komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström pa je »izjemno vesela«, da so ministri danes podprli kompromis o schengnu, na katerega smo lahko »resnično ponosni«, saj prinaša »pravo evropsko« upravljanje schengna, v katerem igra komisija osrednjo vlogo.
»Ni res, da je to orodje za krepitev nadzora na mejah,« je poudarila komisarka. Nobena članica ne bo mogla uvesti začasnega nadzora brez dobrih razlogov, ki jih bo morala utemeljiti pred komisijo in drugimi članicami unije, je še poudarila.
Reforma je dvodelna
Schengen, kjer je mogoče notranje meje med članicami prečkati brez preverjanja potnih listin, je poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v uniji. Zato je uvedba nadzora v območju, katerega smisel obstoja je, da nadzora v njem ni, občutljiva tema.
Razpravo o tem je sprožila arabska pomlad. Spomladi 2011 so na meje unije pritisnili priseljenci in begunci iz južne soseščine, kar je poleg kaosa na zunanjih mejah unije povzročilo tudi diplomatski spor med Rimom in Parizom.
Francija je namreč sosedi Italiji, ki je zaradi svoje zemljepisne lege privlačen cilj, očitala, da ni preprečila množičnega prehajanja priseljencev na njeno ozemlje. Pariz je zato zahteval spremembe v schengnu in možnost enostranske uvedbe nadzora.
Da bi pomirila strasti, je Evropska komisija septembra 2011 predlagala reformo. V pogajanjih ni manjkalo značilnega napenjanja institucionalnih mišic. Komisija in parlament sta se počutila odrinjena, ker so želele članice vajeti obdržati v svojih rokah.
Po vseh zdrahah je kompromis zdaj tu. Reforma je dvodelna. Prinaša spremembe schengenskega zakonika in tako na novo določa pogoje, pod katerimi je mogoče uvesti nadzor na notranjih mejah. Poleg tega prinaša spremembe pri ocenjevanju upravljanja zunanje meje.
Nova pravila dopuščajo tri možnosti za začasno uvedbo nadzora v schengnu
Medtem ko lahko članice v primeru resne grožnje svoji varnosti ali javnemu redu nadzor še vedno uvedejo enostransko, pa to ne velja v primeru migracijskih pritiskov.
Že sedaj lahko članice v primeru resne grožnje javnemu redu ali varnosti izjemoma uvedejo nadzor na svojih notranjih mejah, načeloma za omejeno obdobje do 30 dni. To obdobje lahko po svoji volji podaljšajo, časovnih omejitev v schengenskem zakoniku ni.
Ta ukrep so doslej uporabljale ob velikih napovedanih športnih ali političnih dogodkih, na primer nogometnih prvenstvih ali srečanjih skupine gospodarsko najrazvitejših držav G8. Zlorab ni bilo.
To pravilo v nekoliko spremenjeni obliki ostaja tudi v novem sistemu. Po novem bodo lahko članice v primeru resne grožnje javnemu miru ali notranji varnosti nadzor uvedle za do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev.
Uvedba nadzora v primeru migracijskih pritiskov
Druga možnost je uvedba nadzora v primeru migracijskih pritiskov, ki je bila najbolj sporna. Nadzor bo po novem mogoče uvesti v izjemnih okoliščinah, ob resnih problemih pri upravljanju zunanjih mej. Morebiten primer: turško-grška meja, begunci iz Sirije.
V tem primeru bo morala začasno uvedbo nadzora predlagati komisija, nato pa bodo o njej odločile članice s kvalificirano večino. Nadzor bo mogoče uvesti za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let in le kot »zadnje sredstvo«.
Tretja možnost pa dopušča enostransko uvedbo začasnega nadzora v primeru nenadne in nepričakovane grožnje, na primer v primeru terorističnega napada, a za največ deset dni. O morebitnem podaljšanju takega ukrepa pa se nato odloča na evropski ravni.
Pri drugem delu reforme, ki se nanaša na ocenjevanje upravljanja zunanje, schengenske meje, pa kompromis predvideva »bolj evropski« pristop, torej močnejšo vlogo komisije. Doslej so članice preverjale druga drugo, komisija je imela le vlogo opazovalke.
Schengensko reformo mora potrditi še Evropski parlament
Glavna novost je, da bodo lahko skupine šestih strokovnjakov iz članic in institucij izvajale nenapovedane inšpekcije na notranjih mejah ter tako zagotavljale spoštovanje načela prostega gibanja. Članice bodo opozorilo o inšpekciji dobile le 24 ur vnaprej.
Današnja potrditev notranjih ministrov je sicer predzadnje dejanje v dolgih in težavnih pogajanjih o schengenski reformi. Potrditi jo mora namreč še Evropski parlament, ki bo to predvidoma storil na plenarnem zasedanju prihodnji teden.
V schengnu je sedaj 26 držav. Med njimi je 22 članic EU - zunaj so Velika Britanija, Irska, Romunija, Bolgarija in Ciper - ter štiri nečlanice - Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.
