Ni razlogov, da se bodo počitnice na Hrvaškem po vstopu v EU podražile

Zadnjih nekaj let je bilo na področju turizma na Hrvaškem še kar rekordnih, še posebno kar zadeva obisk slovenskih gostov.

Rezultati, ki jih hrvaški turizem ustvari na slovenskem trgu, so iz leta v leto boljši. Leto 2011 je bilo rekordno, saj je bilo prvič preseženo magično število sedem milijonov, natančneje 7,397 milijona nočitev in 1,174.000 registriranih prihodov. Napredek je velik, in sicer 11 odstotkov pri nočitvah in približno 12 odstotkov pri prihodih. Delež slovenskih gostov med vsemi gosti na Hrvaškem je tako dosegel 12 odstotkov, kar je precej visok odstotek. Slovenski gostje so s prihodi in nočitvami na drugem mestu, takoj za nemškimi.

Zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo je pričakovanje zelo veliko, še posebno od bližnjih trgov, med katerimi je najpomembnejši prav slovenski. Po drugi strani pa na večini evropskih trgov, tudi na slovenskem, že dlje časa vlada gospodarska kriza. Potrošnja pada na vseh področjih, občuti se padec življenjskega standarda, turizem pa je panoga, na katero take okoliščine močno vplivajo. Poleg tega se hrvaški turizem razvija v smeri dvigovanja kakovosti storitev in ne toliko v smeri povečanja števila in preštevanja ustvarjenih nočitev. Zato ne pričakujemo več povečanja števila prihodov, ampak je naš cilj ponovitev doseženega rekordnega obiska s poudarkom na povišanju kakovosti ponudbe, kar prinaša tudi povečanje porabe. Usmerjeni smo na podaljšanje glavne turistične sezone in usmerjanje dela gostov na vse bolj zanimivo in bogato turistično ponudbo v notranjosti.

Ni razlogov, ki bi kazali na to, da se bodo počitnice na Hrvaškem po vstopu v Evropsko unijo podražile. Hrvaški turizem je že od vsega začetka prisoten na mednarodnem trgu, na katerem se cene oblikujejo na podlagi tržnih razmer in ne z administrativnimi ukrepi. Gospodarski subjekti oblikujejo cene glede na svojo konkurenco, predvsem sredozemsko in tudi širše. Tiste, ki vodijo zgrešeno cenovno politiko, tuji trgi zelo hitro kaznujejo in zelo hitro spoznajo, da cen ne morejo povišati brez prave dodane vrednosti. Zaradi vstopa v Evropsko unijo se hrvaškemu turizmu odpirajo mnoge prednosti, ki se nanašajo predvsem na sprejemanje administrativnih, potrošniških, pravnih, tržnih in vseh drugih standardov, ki jih državljani Evropske unije prepoznajo ter cenijo kot utemeljeno vrednost v svoji skupnosti. To jih bo še bolj pritegnilo k preživljanju počitnic na Hrvaškem. Hrvaška je s svojimi naravnimi in kulturnimi danostmi na dobri poti, da za velik del Evropejcev postane najprivlačnejša celoletna turistična destinacija. Zato moramo uporabiti domišljijo in ustvarjalnost ter dvigniti profesionalne standarde in se prilagoditi potrebam modernih gostov. Največ pozornosti moramo posvetiti ohranjanju ekoloških standardov in naravnih dobrin, in sicer morja, obale, otokov, narodnih parkov, voda ter avtohtone naravne dediščine. Namen turizma ni samo slepo ustvarjanje dobička, ampak zaščita identitete in skrbi za zadovoljstvo gostov na višji ravni. Pri tem pa ne smemo pozabiti na potrebe lokalnega prebivalstva. Treba je upoštevati znani pregovor, ki pravi, da zemlje in domovine nismo podedovali od prednikov, ampak smo si jo sposodili od potomcev.

V zadnjih letih cveti turizem v notranjosti Hrvaške, ki je bogata z naravnimi in kulturnimi zanimivostmi. Medžimurje, Zagorje, osrednja Hrvaška, Slavonija, Baranja, Srem in Lika ponujajo vse, kar si moderen gost lahko le želi – odlične možnosti za aktivne počitnice v čisti in neokrnjeni naravi. Kolesarjenje, lov, ribolov, planinarjenje, kulinarična ponudba, vinarstvo in etnologija so močni aduti teh prečudovitih krajev. Najpomembnejši pa so gostoljubni domačini, ki svoje goste vedno pričakajo z nasmeškom in raznimi dobrotami. Turizem v notranjosti bo v prihodnosti veliko prispeval k turističnemu prometu, sčasoma pa se bo povečeval tudi njegov delež v celotni turistični ponudbi.

Hrvaška je znana kot ena izmed držav, ki ima glede na svojo velikost največ narodnih parkov – Plitvice, Brioni, Risnjak, Severni Velebit, Krka, Kornati, Paklenica in Mljet so kraji, ki jih mora obiskati vsak ljubitelj narave.

Istra je s svojo turistično ponudbo že dohitela najbolj znane svetovne regije, na dobri poti je tudi Kvarner, ki promovira in razvija svojo raznovrstnost s poudarkom na kulinaričnih dobrotah. Biser hrvaškega turizma ostaja Dalmacija z otoki. Dubrovnik in Opatija sta pridobila svetovni sloves, na dobri poti pa so tudi številna druga mesta. Zagreb je glavno mesto Hrvaške, na njegovo karizmo in kulturno ponudbo smo še posebej ponosni. Turizem nista samo sonce in morje, ampak vrhunsko doživetje v objemu čudovite narave, ki se prepleta z raznoliko kulturno in zabavno ponudbo. Pred nami je še dolga pot, da postanemo prepoznavna svetovna destinacija, vendar smo na tej poti pripravljeni premagati vse ovire.

Hrvaška je s svojimi trenutnimi zakoni zelo uspešno zaščitila najprivlačnejše destinacije in pri tem mora vztrajati še naprej. Najti moramo način, ki ne bo omejeval vlagateljev, ampak bo ščitil najožji obmorski pas, reke, jezera, tla in naravne dobrine. Od vlagateljev je prav tako treba zahtevati, da spoštujejo mednarodno priznane urbanistične in ekološke standarde.

Slovenski lastniki nepremičnin na Hrvaškem in vsi drugi prebivalci Evropske unije imajo glede lastništva enakopraven položaj s hrvaškimi državljani.

Počitnice bom preživel v svojem rojstnem kraju, ki leži med Crikvenico in Krkom, in sicer bolj delovno.

Slovenija me je osvojila s svojimi naravnimi lepotami, od vseh krajev pa imam najraje Ljubljano, kjer tudi živim. Prav tako so me očarali Maribor, Kranjska Gora, Krvavec... Upam, da mi bo letos uspelo organizirati dolgo načrtovan družinski izlet v Bovec. Uživam v kolesarjenju po čudovito urejenih kolesarskih stezah po Sloveniji. vav