Vojaške oblasti identitete napadalca, ki so jo objavili ameriški mediji, še niso potrdile. General Mark Milley, poveljnik oporišča v Teksasu, ki je ena od odskočnih desk za misije v Afganistanu in vmes tudi v Iraku, je povedal le, da je napadalec leta 2011 krajši čas služil v Iraku, kjer ni bil ranjen, kot so navajali nekateri mediji, je pa iskal zdravniško pomoč zaradi depresije, preganjavice in drugih težav. V Fort Hood je bil premeščen iz drugega oporišča februarja letos in je še vedno jemal predpisana zdravila. »Trenutno podrobno raziskujemo njegovo ozadje, psihiatrično in kriminalno zgodovino, izkušnje z bojišča in vse druge stvari, ki jih pričakujete tudi vi,« je general Milley zagotovil novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci.

Petnajstminutni morilski pohod

Strelski incident se je zgodil v dveh zgradbah obširnega oporišča v pičlih 15 minutah, napadalec pa je polavtomatsko pištolo kupil v lokalni prodajalni orožja. V ameriških oporiščih je mimo vojaške policije le redkim vojakom dovoljeno nositi orožje, kar je znova odprlo razpravo, kako lahko je do njega v ZDA priti zunaj vojašnic. Popoldanski napad v oporišču, kjer je pred petimi leti na podoben krvavi pohod krenil vojaški častnik in psihiater Nidal Hasan ter ubil 13 ljudi, 32 pa jih ranil, je predsednika Baracka Obamo ujel na neki strankarski prireditvi v Chicagu. Novinarjem je dejal, da ima »strto srce«, ker se je nekaj takega zgodilo v istem oporišču in ker se tisti, ki prihajajo z bojišč, v njih ne morejo počutiti varnih.

Ponovno streljanje v Fort Hoodu je svojevrsten opomin Pentagonu, da vojaki v domačih oporiščih niso na varnem, ampak celo privlačna tarča. Spomin na strelski pohod Aarona Alexisa, ki je v washingtonskem mornariškem kompleksu Navy Yard septembra lani ubil 12 ljudi, je povsem svež, še bolj pa vdor civilista na raketni rušilec v največjem pomorskem oporišču na svetu v Norfolku pred dobrim tednom, ko je ubil mornarja, preden so ga pokončali streli vojaške policije.

Hagel: Pri varnosti še škriplje

Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je po novi tragediji v Fort Hoodu dejal, da nekaj v varnosti škriplje in da bodo storili vse, da takšne tragične dogodke preprečijo. V Fort Hood so po morilskem pohodu Hasana, ki je bil medtem obsojen na smrt, sprejeli vrsto ukrepov za varnost tamkajšnjih vojakov. Po navedbah generala Milleyja so prav ti onemogočili, da bi tokratni napad terjal še večji krvni davek, saj je vojaška policija napadalca zelo hitro stisnila v kot, ustrezno pa so se odzvale tudi medicinske službe, čeprav se po zadnjih podatkih zdravniki še borijo za življenje četverice ranjenih. Ta samotolažba ne bo zadostovala in ameriška vojska bo morala nameniti več pozornosti tako problemom vojakov kot pogodbenih sodelavcev. Prav v primeru Alexisa, ki je v Navy Yardu delal kot podpogodbenik Hewlett-Packarda pri servisiranju računalnikov, je pod preprogo pometena preiskava potrdila, da bi tragedijo lahko preprečili, če bi se podrobneje posvetili Alexisovemu duševnemu zdravju. Prav o slednjem je Hagel javno spregovoril pred dobrima dvema tednoma, ko je ukazal izboljšanje varnosti v vojski na osnovi poročila o streljanju v Navy Yardu.