Izrael je iz zraka in z morja včeraj že četrti dan nadaljeval obstreljevanje Gaze v tako imenovanih povračilnih akcijah zaradi palestinskega, prav tako povračilnega pošiljanja provizoričnih izstrelkov na Izrael. Ti do zdaj niso povzročili kdove kakšne škode, nekaj jih je namreč prestregla obramba, poimenovana železna kupola, večina jih nima večje eksplozivne moči, palestinsko obstreljevanje pa vendarle sproža vse pogostejše alarme tudi v oddaljenosti sto kilometrov od Gaze ter umik prebivalcev v zaklonišča.
Rezultat dosedanje obnovitve sovražnosti, kakršne so nazadnje izbruhnile novembra 2012, ko je bilo v medsebojnem obstreljevanju ubitih 180 Palestincev in šest Izraelcev, pred petimi leti pa sprožile tritedensko vojno z več kot 1400 mrtvimi na palestinski strani in trinajstimi na izraelski, je že sto ubitih Palestincev (23 otrok) in en ubit Izraelec. Ta je umrl ob eksploziji cisterne na bencinski črpalki v Ashholdu, ki jo je zadela palestinska raketa. Da je Izrael upravičen do obrambe pred napadi iz Gaze, je v telefonskem pogovoru s premierjem Benjaminom Netanjahujem potrdil ameriški predsednik Barack Obama, ki pa je hkrati izrazil pripravljenost, da pripomore k pogajanjem o prekinitvi ognja. Pobuda ni padla na plodna tla, saj je Izrael odločen, da ustavi palestinsko raketiranje tudi z morebitnim tankovskim vdorom v Gazo, podobno kot leta 2009.
Pri tem so na skrajni izraelski desnici vse bolj glasne zahteve po ponovni okupaciji Gaze, iz katere je bivši izraelski premier Ariel Šaron leta 2005 umaknil vojsko in judovske naseljence. Poveljnik izraelske vojske general Benny Gantz je tako včeraj dejal, da so v zadnjih dneh nakopičene enote ob meji z Gazo pripravljene na takojšnje posredovanje ne glede na to, kakšno obliko, moč ali trajanje bo to zahtevalo.
Tarča bo tudi letališče v Tel Avivu
Militantneži iz vrst Hamasa se ne zmenijo za te vojaške grožnje, ampak so napovedali, da bodo razširili raketiranje Izraela, in opozorili tuje letalske družbe, naj ukinejo polete na glavno izraelsko letališče pri Tel Avivu, saj bo tudi to njihova tarča. Tako mesto kot letališče sta zaščiteni z »železno kupolo«, protiraketnim obrambnim sistemom, ki so ga delno sofinancirale in pomagale vzpostaviti ZDA. Ni pa zadnjim uspelo oživiti lani obnovljenega mirovnega pogajanja med Izraelom in Palestinci. Propad pogovorov je palestinskega predsednika Mahmuda Abasa pripeljal do zbližanja z vodstvom Hamasa, ki za razliko od Fataha na Zahodnem bregu vlada Gazi. Izrael je na aprilski dogovor med do tedaj sprtima palestinskima frakcijama reagiral s številnimi aretacijami domnevnih privržencev Hamasa na Zahodnem bregu ter pritiskom na Abasa, da prekine sodelovanje s to, za Izrael, ZDA in EU teroristično organizacijo. Spor je na noge znova dvignil militantneže v Gazi, zaostril pa se je z ugrabitvijo in ubojem treh izraelskih najstnikov pri Hebronu. Na njihovem pogrebu je množica žalujočih Izraelcev od vlade zahtevala ostrejši obračun s Hamasom in vse manj jasno je, v kaj se po sprevrglo tokratno bombardiranje domnevnih terorističnih ciljev v Gazi, v katerem pretežno umirajo civilisti, med njimi trenutno skoraj četrtina otrok.
Mahmud Abas, ki uživa podporo zahodnih držav, je pozval mednarodno skupnost in varnostni svet Združenih narodov, da obsodijo najnovejšo izraelsko agresijo in se zavzamejo za takojšnje premirje. Položaj pa se je včeraj še zapletel z raketami, ki so na Izrael priletele z libanonskega juga, na kar je ta odgovoril s topniškim ognjem. Kdo je izstrelil rakete, ni znano, verjetno katera od palestinskih skupin, ki so si našle zatočišče v tej sosednji državi, ali pa pripadniki tamkajšnjega Hezbolaha, kar lahko zaneti še nov izraelsko-libanonski konflikt.
