Po vzporednih volitvah so desne stranke z Netanjahujevim Likudom na čelu dobile 61 ali 62 sedežev v 120-članskem parlamentu, sredinske in leve pa 58 ali 59 sedežev. To pomeni, da bo morebitna desna koalicija precej šibka ali pa bo vanjo vključena tudi kakšna sredinska stranka.
Sredina morda z Netanjahujem
Netanjahu je imel očitno dobre podatke s terena, ko je včeraj sredi dela prostega volilnega dne svoje potencialne volilce pozval: »Nehajte delati, kar koli že delate. Pojdite volit in se potem vrnite v kavarne. Pojdite volit, da bomo lahko vodili Izrael.« Podatki s terena so namreč kazali dvoje: nepričakovano visoko volilno udeležbo, a obenem podpovprečno udeležbo na območjih, kjer je Likud pričakoval največ podpore.
Napovedi, da takšen potek ustreza sredinskim strankam, so se sodeč po rezultatih vzporednih volitev uresničile. Lista, na kateri je Likud na volitvah nastopil skupaj s stranko Izrael Bejtenu (Izrael naš dom), naj bi dobila 31 sedežev v 120-članskem parlamentu ali 11 manj kot doslej. Na drugo mesto naj bi se z 18 ali 19 sedeži zelo presenetljivo zavihtela nova sredinska stranka Ješ Atid (Prihodnost obstaja), ki jo vodi znani televizijski obraz Jair Lapid, ki se med drugim zavzema za nov krog mirovnih pogovorov s Palestinci.
Tretji so po vzporednih volitvah laburisti pod vodstvom Shelly Jachimovich. Nekdanji vladajoči stranki so sicer napovedovali drugo mesto, a je s predvidoma sedemnajstimi sedeži kljub vsemu popravila rezultat.
Četrta je bila po vzporednih volitvah desničarska stranka Habajt Hajehudi (Židovski dom), ki jo vodi nekdanji vodja Netanjahujevega kabineta, karizmatični poslovnež in milijonar Naftali Bennett. Dobila naj bi dvanajst sedežev, ankete pa so ji obetale boljši rezultat in tretje mesto.
Sredinski stranki Ješ Atid in Hatnua (Gibanje) nekdanje zunanje ministrice Cipi Livni sta pred volitvami dejali, da dopuščata možnost koalicije z Netanjahujem. So pa takšno možnost odločno zavrnili levičarski laburisti, ki so posebej opozarjali na slab življenjski standard ljudi.
Iran ali ekonomija
Zadnja poročila kažejo, da v revščini živi vsak četrti Izraelec, narašča proračunski primanjkljaj, kar pomeni, da bo treba varčevati. Sedeminštirideset odstotkov vprašanih v anketi časnika Haaretz je pred volitvami ocenilo, da je ekonomija najbolj pereča tema. Da je to Iran, jih je ocenilo le deset odstotkov. Vendar analitiki pričakujejo, da bo Netanjahu Iran potisnil v ospredje domače in mednarodne politike. Kot trdi, ne bo dovolil, da bi Teheran obogatil dovolj urana za izdelavo atomske bombe, kar bi po nekaterih ocenah lahko dosegel že letos.
Na volitvah je sodelovalo 32 strank, med katerimi je imelo možnost izbirati 5,65 milijona volilnih upravičencev. Volilni prag znaša dva odstotka glasov. Končne rezultate pričakujejo že danes zjutraj, nato pa se bo začelo predvidoma večtedensko oblikovanje koalicije. ba, agencije